90-milijardno posojilo Ukrajini: 'Zagotovili ga bomo tako ali drugače'

"Posojilo bomo zagotovili tako ali drugače. Naj bom zelo jasna. Imamo različne možnosti in jih bomo izkoristili," je na novinarski konferenci z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo v Kijevu povedala von der Leyen.

Ob tem je spomnila, da so se voditelji držav članic unije na decembrskem vrhu dogovorili, da bo EU Kijevu v letih 2026 in 2027 zagotovila posojilo v višini 90 milijard evrov, pri katerem pa Madžarska, Češka in Slovaška ne bodo sodelovale.

Budimpešta se je nato odločila, da bo zaradi prekinitve tranzita ruske nafte prek naftovoda Družba, ki je bil po navedbah Kijeva poškodovan v ruskem napadu, blokirala dokončno potrditev pravne podlage za izplačilo posojila.

Zelenski je danes ponovil, da je bil naftovod poškodovan v ruskem napadu in da ga bodo ruske sile verjetno ponovno napadle tudi, ko bo popravljen, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Madžarskega premierja Viktorja Orbana je pozval, naj se pogaja z Rusijo, da se ustavijo napadi na naftovod ali da se dogovori o "energetskem premirju".

Von der Leyen je medtem pozvala, naj se po ruskih napadih pospešijo popravila naftovoda Družba, je sporočila Evropska komisija.

Tudi Costa, ki je že v ponedeljek Orbana pozval, naj spoštuje decembrski dogovor voditeljev držav članic EU in omogoči vzpostavitev evropskega posojila Ukrajini, je danes v Kijevu Evropsko komisijo pozval, naj izvede odločitev voditeljev glede posojila.

"Ukrajina lahko računa na EU. (...) Naša podpora pa sega dlje od takojšnjih potreb. Prihodnost Ukrajine je v Evropski uniji, saj je uspešna, demokratična Ukrajina, ki je trdno zasidrana v uniji, jamstvo za varnost vse Evrope in eden od ključnih elementov mirovnega procesa," je še dodal, je sporočil Evropski svet.

Von der Leyen je sicer Ukrajini tudi za naslednjo zimo zagotovila podporo EU. "Medtem ko vam pomagamo prebroditi to zimo, se skupaj z vami začenjamo pripravljati na naslednjo. Delali bomo na novem zimskem energetskem načrtu za obdobje 2026-2027. (...) Vključeval bo paket v višini 920 milijonov evrov za stabilizacijo ukrajinskega energetskega sistema," je napovedala

Von der Leyen, ki je, kot je zapisala na družbenem omrežju X, v Kijevu danes že desetič od začetka vojne, je ob prihodu v ukrajinsko prestolnico sporočila, da želi z obiskom znova potrditi, da Evropa Ukrajini trdno stoji ob strani, tako finančno kot vojaško.

Unija želi ob tej priložnosti po njenih besedah tudi poudariti trajno zavezanost pravičnemu boju Ukrajine in poslati jasno sporočilo ukrajinskemu narodu in agresorju, da ne bo popustila, dokler ne bo miru. "Miru po pogojih, ki jih postavlja Ukrajina," je dodala.

"Štiri leta nepravične agresivne vojne. Štiri leta neomajnega ukrajinskega poguma. Štiri leta neomajne evropske podpore. Ena skupna odločitev: zagotoviti pravičen in trajen mir v Ukrajini. Zato smo danes tukaj v Kijevu," pa je ob prihodu na družbenih omrežjih sporočil predsednik Evropskega sveta Costa.

Predsedniki Evropske komisije, Evropskega sveta in Evropskega parlamenta so podporo Evrope Ukrajini, ki ima za cilj trajen in pravičen mir, potrdili tudi v skupni izjavi ob obletnici. V njej so še izrazili spoštovanje do prebivalcev Ukrajine, ki še naprej kljubujejo in branijo svojo državo.

Napovedali so tudi, da bodo na Rusijo še naprej izvajali pritisk, da bi ustavila agresijo in se vključila v pogajanja za mir, po koncu vojne pa si bodo prizadevali, da bo Moskva odgovarjala za zločine in škodo. Zatrdili so še, da je prihodnost varne in uspešne Ukrajine v Evropski uniji.

V Kijevu so poleg von der Leyen in Coste še nekateri evropski komisarji, med njimi komisarka za širitev Marta Kos, ki je bila v ukrajinski prestolnici že v ponedeljek. Ob tem je sporočila, da sodeluje z ukrajinsko vlado in parlamentom za pospešitev reform za pristop Ukrajine k EU. "Nadaljnja odločna zavezanost temeljnim reformam na področju pravne države in boja proti korupciji je ključna za integracijo Ukrajine v EU, finančno pomoč in povojno blaginjo," je zapisala na družbenem omrežju X.

Ukrajinsko prestolnico so ob obletnici začetka vojne danes obiskali tudi voditelji osmih skandinavskih in baltskih držav, med njimi finski predsednik Alexander Stubb, švedski premier Ulf Kristersson, danska premierka Mette Frederiksen in predsednik norveške vlade Jonas Gahr Stoere.

Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz kabineta Frederiksen, se bodo skandinavski in baltski voditelji sešli z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s katerim bodo govorili o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini, sankcijah proti Rusiji in rusko-ukrajinskih pogovorih o končanju vojne, v katerih posredujejo ZDA. Skandinavske in baltske države so sicer med največjimi vojaškimi in civilnimi podporniki Ukrajine ob ruski invaziji.

Premier Robert Golob je ob današnji obletnici Ukrajincem zaželel veliko moči in poguma, da bi skupaj in čim prej dosegli trajen in pravičen mir v Ukrajini. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da je takojšen dogovor o prihodnosti Ukrajine ključen tudi za prihodnost Evrope in stabilnost v svetu.

Premier je Ukrajincem ob četrti obletnici začetka vojne na družbenem omrežju X še sporočil, da bo Slovenija še naprej z njimi, njihovim zavzemanjem za mir in branjenjem vrednot. Dodal je, da Rusija nadaljuje brutalno politiko, ki je v nasprotju z vsemi načeli sodobne mednarodne skupnosti.

Pirc Musar pa je izpostavila, da mir v svetu postaja vse bolj abstraktna kategorija, nedosegljiva običajnim ljudem, tudi v Ukrajini. "Ne gre le za prizadete prebivalke in prebivalce te države, takojšen dogovor o prihodnosti Ukrajine - a ne brez Ukrajine - je ključnega pomena tudi zaradi evropske prihodnosti in globalne stabilnosti," je danes še zapisala na X.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je rusko agresijo v Ukrajini v ponedeljek označilo za grobo kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine ZN. Zunanja ministrica pa je poudarila, da Slovenija zagovarja spoštovanje mednarodnega prava in zahteva odgovornost za storjene zločine v Ukrajini.

Ministrstvo je v ponedeljkovem sporočilu za javnost še zagotovilo, da bo Slovenija še naprej trdno stala ob strani Ukrajini in podpirala spoštovanje mednarodnega prava. Napovedali so, da bo Slovenija vojaško, humanitarno in drugo pomoč Ukrajini nudila, dokler bo treba.

Evropski parlament je izrazil trdno podporo Ukrajini ter v resoluciji obsodil rusko agresijo. Poudaril je, da je prihodnost Ukrajine v EU. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v video nagovoru parlamenta pozval EU, naj določi jasen časovni okvir za pristop Ukrajine k povezavi.

Predsednica parlamenta Roberta Metsola je v Bruslju uvodoma poudarila, da sta Ukrajina in Evropa močni, kadar držita skupaj. "Varnost Ukrajine je varnost Evrope, svoboda Ukrajine je svoboda Evrope, prihodnost Ukrajine pa je v Evropi," je še dejala, kot so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Evroposlance je prek video povezave nagovoril ukrajinski predsednik Zelenski. "Za nas je pomembno, da dobimo jasen datum za pristop k EU," jim je sporočil. Če takšnega zagotovila ne bo, bo ruski predsednik Vladimir Putin po njegovih besedah našel način, da Ukrajino za desetletja blokira z razdvajanjem Evrope.

Unijo je tudi pozval, naj potrdi sveženj posojil Ukrajini v višini 90 milijard evrov, ki ga trenutno blokira Madžarska. "To je resnična finančna garancija za našo varnost in odpornost, zato jo je treba izvesti," je poudaril.

Evropski poslanci so danes tudi potrdili resolucijo, v kateri odgovornost za vojno v Ukrajini in z njo povezane zločine pripisujejo izključno Rusiji in njenim zaveznicam. Poudarjajo tudi, da mora mirovni sporazum med Ukrajino in Rusijo temeljiti na trdnih varnostnih jamstvih za Kijev.

Poslanci se v resoluciji, ki so jo sprejeli s 437 glasovi za, 82 proti in 70 vzdržanimi, tudi zavzemajo za dodatne sankcije EU proti Moskvi in še večjo energetsko neodvisnost unije od Rusije. Poudarjajo še, da je prihodnost Ukrajine v EU, povezavo in njene članice pa pozivajo, naj prevzamejo večjo odgovornost za evropsko varnost in povečajo vojaško, politično in diplomatsko podporo Ukrajini.

Tehničnih ovir za obnovo dobav ruske nafte ni, potrebna je le politična odločitev Ukrajine, je madžarski premier Viktor Orban danes sporočil predsedniku Evropskega sveta Antoniu Costi, potem ko ga je ta pozval, naj omogoči vzpostavitev milijardnega evropskega posojila Kijevu, ki ga Budimpešta pogojuje z obnovo tranzita ruske nafte prek Ukrajine.

Voditelji članic EU so se na decembrskem vrhu dogovorili, da bodo Kijevu v letih 2026 in 2027 zagotovili posojilo v višini 90 milijard evrov, čemur poleg Madžarske nista naklonjeni tudi Slovaška in Češka.

Budimpešta se je nato odločila, da bo zaradi prekinitve tranzita ruske nafte prek naftovoda Družba, ki je bil po navedbah Kijeva poškodovan v ruskem napadu, blokirala dokončno potrditev pravne podlage za izplačilo obsežnega posojila. Ob tem zavrača trditve, da je bil omenjeni naftovod poškodovan.

Costa je Orbana v ponedeljkovem pismu pozval k spoštovanju decembrskega dogovora, madžarski premier pa mu je danes odgovoril s pismom, katerega vsebino je objavil na družbenem omrežju Facebook.

"Dejstva so dejstva: ni tehničnih ovir za obnovo dobav nafte na Madžarsko prek naftovoda Družba. Za to je potrebna le politična odločitev Ukrajine," je zapisal in prošnjo predsednika Evropskega sveta označil za absurdno.

"Sprejmemo finančno ugodno odločitev za Ukrajino, s katero se osebno ne strinjam, nato Ukrajina ustvari energetsko izredno stanje na Madžarskem in vi me prosite, naj se pretvarjam, da se ni nič zgodilo," je še navedel.

Obžalovanje nad ravnanjem Madžarske je ob robu ponedeljkovega zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju izrazila tudi visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas, potem ko se ministrom ni uspelo dogovoriti o novem svežnju sankcij proti Rusiji. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je sicer že v nedeljo napovedal, da bo Madžarska dogovor blokirala.

Vojna v Ukrajini je od 24. februarja 2022, ko je ruski predsednik Vladimir Putin odredil začetek invazije, po obsegu in številu žrtev krepko presegla vojne na območju nekdanje Jugoslavije in je najhujši oborožen konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni.

V štirih letih vojne je bilo po ocenah skupno ubitih več sto tisoč vojakov na obeh straneh, pa tudi več tisoč civilistov, na milijone ljudi je razseljenih, humanitarna kriza pa je mnoge pahnila v hudo stisko. Po več krogih pogajanj za končanje vojne pod okriljem ZDA največja ovira na poti do miru ostajajo ozemeljska vprašanja.