Vojna v Ukrajini je od 24. februarja 2022, ko je ruski predsednik Vladimir Putin odredil začetek invazije, po obsegu in številu žrtev krepko presegla vojne na območju nekdanje Jugoslavije in si prislužila neslavni naziv najhujšega oboroženega konflikta v Evropi po drugi svetovni vojni.
Sovražnosti so v štirih letih zahtevale na stotine tisoče življenj, od tega več tisoč življenj civilistov, na milijone ljudi je bilo razseljenih, humanitarna kriza pa je mnoge pahnila v hudo stisko. Po več krogih pogajanj za končanje vojne pod okriljem ZDA največja ovira na poti do miru ostajajo ozemeljska vprašanja.
V luči obletnice in v znak podpore Ukrajini, ki se že štiri leta upira neprimerljivo močnejšemu agresorju, za kar plačuje visok človeški davek, bodo danes Kijev poleg von der Leyen obiskali še predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in nekateri evropski komisarji, med njimi komisarka za širitev EU Marta Kos.
V Bruslju bo medtem dopoldne na sporedu izredno zasedanje Evropskega parlamenta. Po napovedih bo poslance na daljavo nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, sledila bo razprava o najnovejšem dogajanju na terenu in evropskih prizadevanjih za pravičen mir. Poslanci bodo nato glasovali o resoluciji na to temo.
Ob tem je predvidena tudi videokonferenca zaveznic Ukrajine, združenih v t. i. koalicijo voljnih. Ta se je v zadnjih mesecih večkrat sestala in načeloma pripravila načrt, ki naj bi v prvi vrsti zagotovil varnost Ukrajini po prekinitvi ognja oziroma opredelil odziv Zahoda na morebiten vnovičen ruski napad.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.