Uvod v pogovore, ki naj bi se začeli v četrtek, je bil poln zmede. Ruska delegacija je prispela v Istanbul, ukrajinska v Ankaro, Volodimir Zelenski je čakal Vladimirja Putina, Donald Trump pa je na koncu sporočil, da ga ne bo. Na koncu so diplomati prespali uvodno zmedo in snidenje se je vendarle zgodilo v petek. Pogovori so potekali približno dve uri. Po poročanju Reutersa, naj bi ukrajinska stran govorila v ukrajinščini, nekateri drugi viri pa navajajo, da so pogovori, podobno kot pred tremi leti, potekali v ruščini.
Tako vodja ukrajinske delegacije Serhij Kislicja in vodja ruske Vladimir Medinski sta bila ob koncu nekako zadovoljna z izplenom pogovorov. Predvsem zato, ker sta se strani dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov 1000 za 1000. Isti dan sta vojski tudi izmenjali trupla mrtvih vojakov – Ukrajina je prejela posmrtne ostanke 909 vojakov, Rusija 34.
Dogovora o ključni stvari – prekinitvi ognja oz. miru pa po pričakovanjih ni bilo, saj strani vztrajata pri svojem. Ukrajina si prizadeva za takojšnjo prekinitev ognja in nato pogajanja o končnem dogovoru, Rusija pa meni, da si Kijev s tem želi le kupiti čas za ponovno oskrbo z orožjem in okrepitev vse bolj utrujenih enot na fronti. Zato Moskva zahteva dokončni dogovor, "ki bo odpravil temeljne vzroke konflikta", in šele nato naj bi po njihovem nastopila prekinitev ognja.
Kakšni so ruski pogoji?
Za medije je spregovorilo več neimenovanih virov, ki naj bi bili seznanjeni s potekom pogovorov med stranema. Ruska delegacija je vztrajala pri tem, da se ukrajinske enote umaknejo iz preostalih delov Luganska, Donecka, Zaporožja in Hersona, ki niso pod ruskim nadzorom, kar pa je ukrajinska stran, ki vztraja pri ozemeljski celovitosti, zavrnila.
Ruska delegacija naj bi nato odgovorila, da bodo na naslednjih pogovorih zahtevali ne štirih, ampak pet ali šest regij. Ukrajinska stran teh navedb ni potrdila, sporočili so le, da je ruska delegacija postavila nerealistične pogoje, ki presegajo predhodne zahteve, poroča Ukrajinska Pravda.
Vladimir Medinski je po poročanju Pravde dejal, da je Rusija pripravljena na "neskončno vojno" in zagrozil, da si bo Rusija prisvojila še regiji Harkov in Sumi, v katerih sicer nadzira manjši del ozemlja, poroča The Economist. "Borili smo se s Švedsko 21 let. Kako dolgo ste se pripravljeni boriti vi?" je vprašal ukrajinsko stran.
Bloomberg poroča, da Rusija zahteva nevtralni status Ukrajine, pri čemer je pogoj, da se na njenem ozemlju ne nahajajo tuje vojaške enote ter orožje za množično uničevanje. Prav tako naj bi bil ruski pogoj, da se strani odpovedujeta zahtevi po reparacijah za vojno škodo. Tretja točka naj bi bila uveljavljanje pravic za rusko govoreče prebivalce Ukrajine. Ta bi morala zanje zagotoviti "pravice v skladu z evropskimi standardi za manjšine" in prenehati z "nacionalistično propagando". Ukrajinska stran naj bi ruske zahteve kategorično zavrnila z "ni" (ukrajinsko za 'ne').
Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgij Tihi je izjavil, da je ruska stran med petkovimi pogajanji v Istanbulu podala zahteve, ki so za Ukrajino nesprejemljive. Tihi sicer ni želel konkretno povedati, kaj je Rusija od ukrajinske strani zahtevala.
