"Transatlantska povezava med Evropo in Severno Ameriko že skoraj 75 let zagotavlja našo svobodo in varnost, v vse bolj nevarnem svetu pa je naše zavezništvo še bolj pomembno," je dodal Stoltenberg, ki je odločitev sporočil le nekaj dni pred vrhom Nata v Vilniusu.
Nekdanji norveški premier Stoltenberg, ki je na čelu Nata od leta 2014, je zaradi ruske agresije nad Ukrajino že podaljšal mandat za eno leto, do oktobra letos.
Že konec prejšnjega tedna je več diplomatov pri Natu potrdilo, da je 31 držav članic doseglo soglasje, da 64-letniku podaljšajo mandat še za eno leto.
Pred tem so dlje časa potekala težavna prizadevanja, da bi do vrha zavezništva v Litvi našli primernega naslednika. Nekateri potencialni kandidati, vključno z dansko premierko Mette Frederiksen in britanskim obrambnim ministrom Benom Wallaceom, naj ne bi imeli zadostne podpore za zasedbo položaja.
Tradicionalno sicer generalni sekretar Nata prihaja iz Evrope, medtem ko je na čelu vojaškega poveljstva Američan.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.