Skandinavska država z nekaj manj kot 11 milijoni prebivalcev se že več kot desetletje bori proti naraščanju nasilnih kriminalnih dejanj, povezanih s kriminalnimi mrežami. Na javnih krajih skorajda dnevno prihaja do streljanj in bombnih napadov, povezanih z maščevanjem in bojem za prevlado na trgu z drogami.
Načelnica švedske policije Petra Lundh je ob današnji predstavitvi poročila izpostavila, da imajo v državi še vedno "preveliko skupino ljudi, ki so bodisi aktivni člani kriminalnih tolp ali pa so z njimi povezani".
Policija si intenzivno prizadeva za boj proti temu, a da bi ustavili novačenje novih članov v tolpe je potrebno ukrepanje tudi v drugih delih družbe, od vrtcev preko šol do socialnih služb, je poudarila načelnica.
Po njenih besedah je namreč policija v zadnjih letih povečala število kazenskih pregonov, vendar samo tako kaznivih dejanj ni mogoče odpraviti. "Namesto tega jih moramo tudi preprečiti že v zgodnji fazi," je dejala.
Po podatkih iz poročila večina aktivnih kriminalcev v državi živi v treh velikih mestnih regijah - Stockholmu, Göteborgu in Malmöju. 81 odstotkov jih je izključno švedskih, 11 odstotkov izključno tujih in osem odstotkov dvojnih državljanov. 94 odstotkov je moških, približno vsak dvajseti pa je mladoleten.
Boju proti kriminalu se je zavezala desna vlada premierja Ulfa Kristerssona, ki je na položaju od leta 2022. Med drugim je policiji podelila širša pooblastila, načrtuje pa tudi znižanje starostne meje kazenske odgovornosti za najhujša kazniva dejanja s 15 na 13 let in vzpostavitev posebnih mladinskih oddelkov v zaporih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.