Striček Joe Trumpa prehiteva po levi in po desni

Predsedniki imajo v tekmi za drugi mandat ponavadi precejšnjo prednost pred izzivalci, na voljo jim je veliki oder Bele hiše, še posebej dobro jim kaže, če jih krepi še trdno gospodarstvo. Na videz nepopustljiva gospodarska rast je dovolj prekrivala vso moralno in politično izpraznjenost 45. predsednika ZDA, da so mu volilni modeli pripisovali vsaj možnost za resno tekmo z Bidnom, če že ne zmage. Potem je prišla pandemija koronavirusa, ZDA spremenila v zdravstveno nočno moro in pobila več kot 137.000 Američanov ter pokazala, da Trump ni najbolj uspešen pri vodenju države, kaj šele obvladovanju kriz. Šele v soboto se je prvič pojavil v javnosti z masko na obrazu, pred tem je trmasto vztrajal brez nje in se celo norčeval iz tekmeca, ki je upošteval pozive strokovnjakov.

Pandemija je povzročila ekonomski šok, ki je nezaposlenost pognal v dvomestne številke, in če odštejemo v oblakih lebdeč borzni trg, prizadel velike dele gospodarstva. Upanja v hitro okrevanje so bolj ali manj ugasnila, šok se ob naraščanju okužb na jugu ZDA preliva v tradicionalno recesijo, ki hrani samo sebe. Bela hiša je po presenetljivem zasuku v maju in juniju že slavila uresničenje svojega optimizma, v resnici pa je pomanjkanje jasne in enotne zvezne strategije, kako ukrepati v času pandemije, pripomoglo k novemu šoku. Mnogi guvernerji so hiteli z odpravljanjem ukrepov, Trump jih je še spodbujal k temu, zdaj se Florida, Kalifornija, Teksas in Arizona utapljajo v novih primerih okužb. Več kot 70 odstotkov zveznih držav je ustavilo načrte za odpiranje ali celo naredilo korak nazaj k strožjim ukrepom.
 

Recesija razžira predsednika

Po mnenju predsednika "najhitrejše gospodarsko okrevanje v zgodovini" se spreminja v boleče prilagajanje novim razmeram. Skoraj 33 milijonov Američanov prejema različne oblike pomoči za nezaposlene. Ekonomisti se strinjajo, da so številna delovna mesta izginila za vedno in da bo pot nazaj dolga, potrošniki so postali previdni in zmanjšujejo svoje nakupe. "Podjetja morajo biti konservativna in previdna ter svojo poslovanje prilagoditi za možnost najslabšega scenarija, ko gospodarstvo ne bo okrevalo. Vidimo običajne znake recesije, ki smo se jim želeli izogniti," ugotavlja ekonomistka Julia Coronado iz mnenjskega podjetja Macropolicy Perspectives.

Bidnova kampanja je krizo vodenja države skušala še poudariti s serijo političnih predlogov, kako ZDA pomagati iz zdajšnjega brezna. Demokratski kandidat bi rad postavil 500 milijonov sončnih panelov, v 15 letih močno znižal ameriške izpuste toplogrednih plinov, močno razširil program vladnih zdravstvenih zavarovanj. Hkrati je Trumpovo politiko "Najprej Amerika" izzval s svojo različico gospodarskega nacionalizma, po katerem naj bi zvezna vlada v prihodnjih štirih letih namenila 400 milijard dolarjev za izdelke in storitve ameriških podjetij, 300 milijard pa za ameriške raziskave na področjih, kot sta električna vozila in umetna inteligenca. "Ko vlada porablja denar davkoplačevalcev, naj kupuje ameriške izdelke in podpira ameriške delavce," je v Pensilvaniji, jeseni eni od ključnih zveznih držav za volilni izid, zaigral na note, ki so po meri delavskega razreda.

To je sprožilo precej nejevolje v Beli hiši, saj je demokrat prehitel objavo njihovega podobnega načrta Kupuj ameriško. "Joe Biden je kopiral Neila Kinnocka," je na afero izpred tridesetih let, ko si je Biden med svojim prvim poskusom kandidature za predsednika nekoliko preveč svobodno izposodil govor vodje britanskih laburistov, spomnila Trumpova svetovalka Kellyanne Conway, "Pred dvema dnevoma je kopiral (pomladnega demokratskega tekmeca) Bernieja Sandersa, včeraj je kopiral Donalda Trumpa in njegov poziv kupujmo ameriško," je svetovalka konec prejšnjega tedna skušala izničiti objavo demokrata. Toda tudi v republikanskih vrstah priznavajo, da gre za spretno potezo. "Poskušajo suniti Trumpov program iz 2016, Bela hiša in njegova kampanja pa sta bili nepripravljeni. Biden ima okoli sebe zelo sposobne ljudi, še posebej na gospodarskem področju," je dejal nekdanji glavni strateg Trumpa Steve Bannon.

 

Možnost modrega plazu

Očitki o kopiranju so nekoliko pretirani, ker demokratski poslanci v kongresu že leta ponavljajo slogan Kupuj ameriško, kar pomeni, da tudi nekdanji zvezdnik resničnostne televizije ni posebno originalen. Sodelovanju s Sandersom pa bi težko rekli kopiranje, saj je ta skupaj s svojimi svetovalci pomagal zasnovati 110-stranski program dela morebitne Bidnove vlade. Ta kaže, da se je zmerni demokrat pod vplivom progresivnega krila stranke premaknil precej na levo, z njim tja stopica celotna stranka. "Če bo ta kompromis, ki so ga sprejeli, uresničen, bo Biden najbolj progresiven predsednik po (Franklinu Delanu) Rooseveltu," je demokratični socialist Sanders zadovoljen z doseženim.

Republikanska kampanja slednje skuša izrabiti za nenehne napade, kako je ostareli Biden (če zmaga, bo pri 78 letih najstarejši predsednik v zgodovini države) že tako senilen, da je le še lutka v rokah radikalne levice, ki bo uničila Ameriko. A celo samemu predsedniku je na ponesrečenem zborovanju v Tulsi ušlo: "Ni radikalni levičar. Ne vem, če sploh še ve, kaj je. Toda nikoli ni bil radikalni levičar, zdaj pa ga nadzoruje radikalna levica." Temeljni kamen Trumpove strategije so ostri napadi na tekmece in njihovo žaljenje s primitivnimi, a pogosto učinkovitimi žaljivkami. Le da se Bidna ničesar ne prime. "Zaspani Joe" nima pravega učinka, zmernega heteroseksualnega belega kristjana pa je težko naslikati kot smrtno grožnjo vrednotam bele konservativne Amerike.

Hkrati raziskave kažejo, da kljub eni najdaljših političnih karier v sodobnih ZDA volivci v resnici razmeroma malo vedo o nekdanjem senatorju in podpredsedniku. Večina ga označuje kot starejšega politika, ki je delala za prejšnjega predsednika Baracka Obamo, zdi se jim spodoben človek, striček Joe. Kampanja skoraj brez javnih nastopov je omilila težave demokrata, da se mu rade zareče, v času Trumpove zblojene retorike je to tudi manj očitno ali moteče. Tako demokrat v anketah nima samo krepke prednosti na nacionalni ravni, dobro mu gre tudi v mnogih, za jesen ključnih zveznih državah, kot so Florida, Michigan in Wisconsin.

Do novembra so še štirje meseci, v katerih lahko predsednik preobrne dogajanje. Vsaj 2016 je jasen opomnik, da je tudi malo verjetne dogodke treba jemati resno. Če si bo gospodarstvo kljub drugačnim napovedim opomoglo, bo imel vsaj priložnost za resen boj. Pomaga mu lahko celo razplamtela epidemija, saj bi slabo organizirano ali celo prepovedano glasovanje po pošti v posameznih zveznih državah povzročilo nizko udeležbo, kar vedno pripelje do nepredvidenih izidov. Toda Trumpovo opotekanje pod težo treh kriz, ki pestijo ZDA – zdravstvene, gospodarske in družbene (protesti proti sistemskemu rasizmu in nasilju policije),  za zdaj ne kaže samo na zmago Bidna, pač pa celo na možnost modrega plazu, prevlado demokratov na vseh političnih ravneh.