Strma rast smejalnega plina v ozračju ogroža okoljske cilje

Kar zadeva podnebne spremembe, so še posebej skrb vzbujajoči trije toplogredni plini: ogljikov dioksid (CO2), metan in dušikov oksid (N2O). A kot krivca za globalno segrevanje ozračja se omenjata predvsem ogljikov dioksid in metan, medtem ko se vpliv dušikovega oksida večinoma podcenjuje.

Vendar ima molekula dušikovega oksida več kot 300-krat močnejši vpliv na globalno segrevanje kot molekula ogljikovega dioksida. "Čeprav je količina emisij manjša, je moč plina veliko večja. Majhna količina ga gre daleč," je mednarodna skupina znanstvenikov opozorila v reviji Nature.

Dušikov oksid se v naravi večinoma sprošča iz rastlin, iz vlažnih tal ter iz onesnaženih voda. V ozračje pa prehaja tudi pri razgradnji nitratnih gnojil v kmetijstvu, iz prometa ter industrije.

Koliko se ga sprošča po svetu in iz katerih virov, je ugotavljala skupina znanstvenikov pod vodstvom Hanqina Tiana z univerze Auburn v Alabami. Raziskava je zajela obdobje od leta 1980 do 2016.

Znanstveniki so ugotovili, da so se izpusti tega plina, ki jih povzroča človek, v zadnjih 40 letih na svetu povečali za 30 odstotkov. To pa pomeni, da gre Zemlja po poti najbolj črnega scenarija medvladne skupine ZN za podnebne spremembe (IPCC). Največji vir dušikovega oksida je velika uporaba gnojil v kmetijstvu.

"Trenutno izmerjene koncentracije dušikovega oksida v ozračju kažejo na globalno povečanje temperature ozračja za približno tri stopinje Celzija, to pa je še enkrat več od dogovora, zapisanega v pariškem podnebnem sporazumu," je dejal soavtor raziskave Robert Jackson z univerze Stanford.

Krivec za to je predvsem kmetijstvo: "Do 87 odstotkov povečanja količin smejalnega plina izvira neposredno iz izpustov kmetijstva ter nitratnih gnojil v tleh."

Tian je ob tem opozoril na konflikt med zaščito podnebja ter načinom, kako si ljudje pridelujemo hrano. "Vse večje potrebe po hrani in krmi za živali pa bodo v prihodnje izpuste smejalnega plina še povečevale," je opozoril.

Če nam ne bo uspelo učinkovito omejiti izpustov dušikovega oksida iz kmetijstva, bo zato treba v okviru podnebnih ciljev zahtevati še bolj drastično zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida in metana.

Raziskava je največje koncentracije od človeka povzročenih izpustov dušikovega oksida v ozračju ugotovila v vzhodni in južni Aziji, sledita Afrika in Južna Amerika. Najhitreje pa se izpusti tega plina povečujejo v državah v razvoju, kot so Brazilija, Kitajska in Indija.