85-letni bolnik iz Osijeka je zaradi virusa Zahodnega Nila trenutno hospitaliziran v Kliničnem bolnišničnem centru Osijek, poroča Net.hr. Njegova hči je opisala, kako se je okužba razvijala in kako močno je prizadela njenega očeta, ki še vedno ne more stati na nogah.
Čeprav je star 85 let, je bil pred okužbo po besedah hčere zelo vitalen. Tudi zdravniki so poudarjali, da ima glede na svoja leta dobro odpornost in splošno zdravstveno stanje. Brez težav je sedel za volan in vsak dan prevozil več deset kilometrov. Še nekaj dni pred usodnim pikom komarja je sekal drva in se pripravljal na zimo.
Pred približno dvema tednoma pa se je njegovo stanje nenadoma spremenilo. Najprej je izgubil moč v prstih ene roke, nato v celotni dlani. Naslednji dan ni mogel več stati na nogah niti govoriti. Telesna temperatura je narasla nad 38 stopinj Celzija, pojavila sta se tudi popolna dehidracija in občutek nemoči, opisuje hči.
Celotno telo mu je oslabelo, vendar ni želel k zdravniku. Ko ga je obiskala zdravnica splošne medicine, je poklical reševalce. V bolnišnici so opravili preiskave in potrdili okužbo z virusom Zahodnega Nila.
Takoj po prihodu je prejel infuzijo in antibiotike, po katerih se je stanje začelo izboljševati. Njegovo stanje se je stabiliziralo, še danes pa prejema infuzijo. Kljub temu oče še vedno ne more stati na nogah, dodaja hči.
Med hospitalizacijo se je njegovo stanje izboljšalo. Zdaj lahko govori, čeprav še vedno nekoliko nerazločno.
Zaskrbljena hči ne ve, kako bo okrevanje potekalo naprej, vendar opozarja, naj ljudje ob simptomih, kot so oslabelost, visoka vročina ali splošno slabo počutje, ne odlašajo z obiskom zdravnika.
Na Hrvaškem je bilo letos prijavljenih deset okužb z virusom Zahodnega Nila. Pri šestih osebah se je razvila težja oblika bolezni, zaradi česar so bile hospitalizirane, smrtnih primerov pa ni bilo, je ta teden sporočil Hrvaški zavod za javno zdravje (HZJZ), ki epidemiološke razmere še vedno ocenjuje kot običajne.
Virus Zahodnega Nila je flavivirus, ki se v naravi vzdržuje v ciklu med pticami in komarji iz rodu Culex. Ljudje se z njim okužijo predvsem prek pika okuženega komarja, ki je prej sesal kri okužene ptice. Virus se ne prenaša neposredno s človeka na človeka, razen v izjemno redkih primerih, kot so transfuzija krvi, presaditev organov ali prenos z matere na otroka med nosečnostjo.
Pri večini okuženih, kar je približno 80 odstotkov primerov, bolezen poteka brez simptomov. Pri tistih, pri katerih se simptomi pojavijo, so ti običajno blagi in spominjajo na gripo: vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost ter včasih izpuščaj ali otekle bezgavke. Vendar pa lahko pri manjšem deležu ljudi, zlasti starejših ali imunsko oslabljenih, virus povzroči resne nevrološke zaplete, kot sta meningitis ali encefalitis, kar vodi do zmedenosti, mišične oslabelosti in v hujših primerih do dolgotrajnih posledic.
Virus je dobil ime po regiji Zahodni Nil v Ugandi, kjer so ga prvič izolirali leta 1937 pri ženski, ki je trpela za vročinskim obolenjem. Od takrat se je virus razširil po velikem delu sveta, vključno z Afriko, Bližnjim vzhodom, zahodno Azijo in Evropo, v zadnjih desetletjih pa je postal pomemben javnozdravstveni izziv tudi v Severni Ameriki.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.