Strupena jabolka v Evropi: v vzorcih zelo toksični pesticidi

Konvencionalna jabolka se v povprečju škropijo s pesticidi približno 30-krat na leto, ugotavljajo v Pan Europe, nevladni organizaciji, ki deluje proti nevarnim pesticidom. Pan Europe je v 85 odstotkih jabolk, ki so jih testirali leta 2025 v 13 evropskih državah, med njimi Slovenije ni bilo, našel več ostankov pesticidov, nekatera so vsebovala sledi do sedmih kemikalij.

Skupaj s 13 partnerskimi organizacijami v 13 evropskih državah (Belgija, Hrvaška, Češka, Danska, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Španija, Švica) so analizirali ostanke pesticidov v 59 vzorcih lokalno pridelanih jabolk v Evropi. Skoraj vsi (93 %) vzorci jabolk so vsebovali vsaj en ostanek pesticida, 85 % vzorcev pa je vsebovalo več ostankov pesticidov. Nekateri vzorci so vsebovali do sedem različnih ostankov pesticidov, so glavne ugotovitve raziskave.

Avtorji poročila so zaskrbljeni zaradi ugotovitve, da so jabolka onesnažena tudi s pesticidi, ki veljajo za zelo strupene. Kategorija ostankov najbolj strupenih pesticidov EU je bila zabeležena v 71 % vzorcev. Vsi ti pesticidi že imajo manj škodljive kandidate za zamenjavo in države članice naj bi jih postopoma ukinjale že od leta 2011. A kot ponazarjajo, sta bila na jabolkah tako pogosto najdena difenokonazol in pirimikarb, ki bi morala biti prepovedana, ker že obstajajo alternative.

Prav tako so v njih našli nekatere najbolj strupene in kontroverzne evropske pesticide. Kaptan so tako odkrili v kar 61 odstotkih vzorcev jabolk. Ta široko uporabljen fungicid je razvrščen kot domnevno rakotvoren in je zelo strupen za vodne organizme. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) ni ugotovila varne uporabe, a Evropska komisija ga je ponovno odobrila z nekaterimi pogoji za zmanjšanje tveganja.

Pesticid fludioksonil se nahaja v skoraj 40 % vzorcev. Kot kandidata za zamenjavo bi ga morali v Evropi postopno opustiti od leta 2011, saj ima številne razpoložljive alternative. Strupen je za jetra in ledvice ljudi, EFSA ga je leta 2024 opredelila kot endokrinega motilca, medtem ko uničuje ribe in dvoživke v vodnem okolju. Njegova razvrstitev bi morala privesti do prepovedi snovi, vendar države članice ta proces blokirajo, opozarjajo v Pan Europe.

Medtem pa 64 % vzorcev vsebuje vsaj en pesticid PFAS. Nevrotoksični pesticidi so bili najdeni v 36 % vzorcev. V nekaterih državah je izpostavljenost nevrotoksičnim pesticidom sistematična (ostanke teh so našli v treh od treh vzorcev na Hrvaškem), medtem ko na Danskem, v Franciji, Luksemburgu in na Nizozemskem ostankov nevrotoksičnih pesticidov niso našli.

Avtorje raziskave skrbi predvsem sinergijski učinek različnih pesticidov, ki kljub temu, da je zdravju škodljiv, zaenkrat še ni dovolj resno obravnavan, svarijo. Kot izpostavljajo tudi na NIJZ, je področje, ki je še posebej neraziskano in neznano, prav dolgotrajna sočasna izpostavljenost majhnim odmerkom različnih kemikalij. Zaradi tega je potrebna velika previdnost pri uporabi, strokovnost in osveščenost pri delu s pesticidi, omejevanje uporabe, iskanje manj strupenih pesticidov in nekemijskih zamenjav zanje, opozarjajo.

Podnebne spremembe vplivajo na količino škodljivcev in lahko posledično povzročijo večjo uporabo pesticidov. Obenem pa onesnaženje s pesticidi spodbuja organizme, da postanejo odpornejši na pesticide, kar vodi v začaran krog povečane uporabe pesticidov, svari Evropska agencija za okolje (EEA). Razširjena uporaba pesticidov je glavni vir onesnaženja vode, prsti in zraka, pospešuje izgubo biotske raznovrstnosti in povzroča odpornost proti škodljivcem. Izpostavljenost kemičnim pesticidom povezujejo s kroničnimi boleznimi, kot je rak, ter srčnimi, respiratornimi in nevrološkimi boleznimi, izpostavljajo v poročilu.

Na NIJZ sicer opozarjajo, da imajo lahko pesticidi akutne in kronične toksične učinke na zdravje ljudi, ki so jim izpostavljeni. Do akutne zastrupitve s pesticidi pride največkrat na delovnih mestih, npr. ko delavci uporabljajo pesticide v zaprtih prostorih in koncentracije teh snovi v zraku močno narastejo. Do kroničnih zastrupitev pride zaradi ponavljajočih se, dalj časa trajajočih izpostavljenosti ljudi manjšim koncentracijam pesticidov. Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti pride lahko do težkih toksičnih učinkov na živčevju, krvotvornih organih, ledvicah, jetrih, spolnih organih, do motenj hormonskega ravnovesja, okvar ploda med nosečnostjo, razvojnih motenj, raka.

Če na ali v živilu ugotovimo prisotnost ostankov pesticidov nad dovoljeno mejo, je treba ovrednotiti, ali tolikšna prisotnost pesticidov dejansko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. To ovrednotimo z oceno tveganja, ki nam da zaključek, ali je tako živilo varno za uživanje. Oceno tveganja naredimo na osnovi današnjega vedenja in poznavanja učinkov teh snovi. V nobenem primeru pa ne moremo z gotovostjo zaključiti, da gre za povsem varno koncentracijo, saj možnih učinkov na zdravje ne moremo popolnoma izključiti.

V intenzivnem modernem kmetijstvu so pesticidi danes nepogrešljivi. Za sredstva, o katerih imamo še pomanjkljivo vedenje, kako učinkujejo na zdravje ljudi, živali in na okolje, velja načelo previdnosti. Po načelu previdnosti je treba uporabo teh snovi zmanjšati na najmanjšo možno mero, svarijo.

Rezultati uradnega nadzora sicer, kot so zapisali na NIJZ, kažejo, da je preseganj mejne vrednosti za ostanke pesticidov v živilih in pitni vodi običajno zelo malo. Še bolj varno je, da uživamo: zelenjavo, sadje in žita, pridelana ekološko, lokalno hrano, sezonsko hrano, doma pridelano hrano. Sadje in zelenjavo pred uporabo dobro operemo, saj s tem močno zmanjšamo količino pesticidov, ki so na površini. Podoben učinek dosežemo tudi z lupljenjem, svetujejo.

V predhodnih ugotovitvah največje študije te vrste so znanstveniki, ki so leta 2021 preučevali gospodinjski prah iz domov v 10 evropskih državah, odkrili skupaj 197 pesticidov. Več kot 40 % pesticidov, najdenih v prahu, je bilo povezanih z zelo zaskrbljujočimi učinki, vključno z rakom in motnjami hormonskega sistema pri ljudeh. Število pesticidov v vsakem domu se je gibalo med 25 in 121, ravni pesticidov pa so bile običajno višje v domovih blizu kmetijskih površin, poroča Guardian.

Pesticidi so sami po sebi škodljivi za žive organizme. Če se uporabljajo na prostem, lahko vplivajo na ekosisteme, tudi če so namenjeni izključno za boj proti določenemu škodljivcu. Če ravni pesticidov presežejo kritične mejne vrednosti, vplivajo na ekološke procese in povzročijo, da so ekosistemi manj raznoliki in odporni na motnje. Pesticidi postajajo vse učinkovitejši, kar pomeni, da imajo lahko enak negativen učinek, tudi če se uporabljajo v manjših količinah.

Evropski kmetijski sektor je še vedno močno odvisen od uporabe velikih količin pesticidov za ohranjanje pridelka, pri čemer je obseg prodaje pesticidov v zadnjem desetletju ostal stabilen, ugotavljajo. Od leta 2011 do 2020 je prodaja pesticidov v državah članicah EU-27 znašala približno 350.000 ton na leto, so izračunali.

Pesticidi se uporabljajo tudi v gozdarstvu, ob cestah in železnicah ter v javnih parkih, na igriščih ali vrtovih, ki jih pogosto uporablja javnost, predvsem otroci, nosečnice in starejši. To je posebej skrb vzbujajoče, saj gre za skupine, ki so še zlasti ranljive za pesticide.

Ljudje smo pesticidom tako izpostavljeni predvsem s hrano in pitno vodo, pa tudi zaradi preživljanja časa na območjih, kjer se uporabljajo pesticidi. Kmetijski delavci pa so jim izpostavljeni na delovnem mestu. Obsežna študija biomonitoringa ljudi, ki je bila izvedena med letoma 2014 in 2021 v petih evropskih državah, je odkrila vsaj dva pesticida, prisotna v telesih 84 odstotkov udeležencev raziskave. Ravni pesticidov so bile dosledno višje pri otrocih kot pri odraslih, pri čemer so bili otroci še posebej občutljivi na negativne vplive kemikalij na zdravje, so še opozorili pri EEA.