Zadnje predsedniške volitve v Srbiji so bile pred petimi leti, zadnje parlamentarne pa pred dvema letoma. Parlamentarne volitve so takrat potekale ob bojkotu glavnih opozicijskih strank, ki je omogočil prepričljivo zmago strank koalicije.
Srbska napredna stranka (SNS) Aleksandra Vučića je dobila 188 od 250 poslanskih sedežev, njihovi dosedanji koalicijski partnerji, stranka Socialistična partija Srbije (SPS) Ivice Dačića, pa 32 sedežev.
Vučić je že nekaj mesecev zatem napovedal, da bo mandat novega sklica parlamenta in vlade samo leto in pol ter da bodo predčasne parlamentarne volitve potekale najkasneje 3. aprila 2022, skupaj s predsedniškimi. To napoved je tudi uresničil. Poleg parlamentarnih in predsedniških volitev pa bodo v nedeljo v Beogradu in 11 občinah potekale še lokalne volitve.
SNS gre letos na volitve v koaliciji s SPS, Enotno Srbijo (JS), Zvezo vojvodinskih Madžarov (SVM), Gibanjem socialistov in stranko upokojencev PUPS.
Volitev se bo v nasprotju z zadnjimi volitvami udeležila tudi opozicija, saj je ob posredovanju skupine Evropskega parlamenta za podporo demokraciji in koordinacijo volitev dosegla nekoliko boljše izhodišče za sodelovanje na volitvah. To vseeno ne pomeni, da so razmere idealne, saj ima Vučić še vedno prevladujoč vpliv na državne institucije in medije.
Medijski monitoring organizacije Crta je pokazal, da se je zastopanost vladajoče stranke SNS v prvem delu kampanje sicer zmanjšala s 85 na 72 odstotkov, Vučić pa je še vedno zavzemal 85 odstotkov medijskega prostora. Mediji so o njem večinoma pisali nevtralno, 20 odstotkov pa negativno.
Ostalim predsedniškim kandidatom so mediji namenili le 15 odstotkov časa, med njimi največ kandidatu koalicije NADA Milošu Jovanoviću in kandidatu koalicije Združeni za zmago Srbije Zdravku Ponošu, o katerem so večinoma poročali negativno.
Vučiću se obeta zmaga v prvem krogu
V tekmi za položaj predsednika Srbije je sicer osem kandidatov. Med njimi prepričljivo vodi Vučić, ki mu vse ocene kažejo zmago že v prvem krogu.
Za poslanske sedeže se bo potegovalo 18 strank in zavezništev, ki, kot opozarjajo srbski analitiki, večinoma pripadajo desnici.
Zmago si obeta Vučićeva SNS, je pa mogoče, da ne bo ohranila sedanje absolutne večine v parlamentu. Zadnja javnomnenjska anketa iz januarja je pokazala, da SNS podpira 55,6 odstotka volivcev, Dačića s socialisti pa 9,2 odstotka.
Vodilna opozicijska koalicija, ki jo sestavljajo Stranka svobode in pravice Dragana Đilasa, Narodna stranka Vuka Jeremića, Demokratska stranka Zorana Lutovca ter nekaj mestnih gibanj in sindikatov, bi lahko po tej anketi računala na 13,3 odstotka glasov. Čez parlamentarni prag – za njegov prestop so potrebni najmanj trije odstotki glasov – bi lahko prišlo še pet ali šest strank in koalicij, ocenjujejo srbski analitiki. Med njimi so Zavetniki, NADA, Dveri, Suverenisti, Srbska radikalna stranka (SRS) in Socialdemokratska stranka (SDS).
Opozicija ima največ možnosti v Beogradu, kjer Vučić in njegova SNS izgubljata podporo zaradi številnih nerešenih afer, inflacije in podražitev v času globalne energetske krize. Podražitve živil in energentov so razlog za nezadovoljstvo tudi v drugih delih države, svoje pa je k temu v zadnjem mesecu prispevala še vojna v Ukrajini.
Srbija se sicer ni pridružila sankcijam Zahoda proti Rusiji, ki je njena tradicionalna zaveznica, je pa v Generalni skupščini Združenih narodov glasovala za resolucijo, v kateri so obsodili invazijo. Vučić je moral zato v prorusko naravnani srbski javnosti zadnje tedne pogosto upravičevati svoje poteze v zvezi z vojno v Ukrajini.
Vojna je sicer prekrižala načrte tudi opoziciji. Teme, kot so ekologija, boj proti korupciji in vladavina prava, na kateri je opozicija gradila začetek kampanje, so zaradi ruske agresije zbledele.
Vučić je imel sicer veliko tudi drugih priložnosti za govore o gospodarskem napredku države. Izpostavljal je pomoč države podjetjem in državljanom med pandemijo z okoli 8,5 milijarde evrov, izgradnjo infrastrukture, cest in železniških prog, odpiranje novih tovarn in velike tuje investicije.
Prav ta mesec je odprl tudi nov odsek železniške proge med Novim Sadom in Beogradom, ki bo del proge od Beograda do Budimpešte. Ob tej priložnosti mu je politično podporo s svojim obiskom izkazal tudi njegov madžarski kolega Viktor Orban, ki se je v Vučićevi družbi s hitrim vlakom peljal iz Beograda v Novi Sad.
Volitve v Srbiji bodo letos tudi pod drobnogledom Evropskega parlamenta, ki bo tja poslal delegacijo. Sestavljali jo bodo evropski poslanci, izvedbo volitev pa bo spremljala od 1. do 4. aprila.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.