Švedska in Finska družno v vložitev prošnje za članstvu v Natu

Da bo švedska vlada formalno zaprosila za članstvo v Natu, je švedska premierka potrdila v ponedeljek skupaj z Ulfom Kristerssonom, predsednikom glavne opozicijske stranke Zmerna stranka, katere poslanci so prav tako podprli pridružitev zavezništvu. "Zapuščamo eno obdobje in vstopamo v novo," je dejala predsednica vlade iz vrst vladajočih socialnih demokratov.

Tudi švedska zunanja ministrica Ann Linde je danes ob objavi fotografije, na kateri oznanja podpis prošnje za članstvo, zapisala, da gre za zgodovinsko pismo.  

Tudi Finska bo zaprosila za članstvo v Natu. Finski poslanci so danes po dvodnevni debati s 188 glasovi za in 8 glasovi proti podprli priključitev Finske. "Zvečer bomo podpisali prošnjo za vstop v Nato," je za finsko javno radiotelevizijo YLE povedal zunanji minister Pekka Haavisto.

"Vesela sem, da smo izbrali isto pot, in da to lahko storimo skupaj," je ob napovedi skupne vložitve prošnje za članstvo izjavila predsednica švedske vlade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je že v nedeljo dejal, da bi članstvo Švedske in Finske v zvezi Nato pokazalo, da se "agresija ne izplača". Če se bosta državi odločili zaprositi za sprejem, pa bi bil to po njegovem mnenju "zgodovinski trenutek". 

Medtem pa je Kremelj, katerega napad na Ukrajino je sprožil proces priključevanja omenjenih držav Natu, opozoril, da sta Finska in Švedska z odločitvijo za vstop v Nato storili resno napako, s katero ne bosta okrepili varnosti na evropski celini.

"Okrepili bomo vojaško sodelovanje, zlasti na območju Baltskega morja in s skupnimi vojaškimi vajami," je nemški kancler Olaf Scholz dejal glede skrbi za varnost obeh kandidatk v prehodnem obdobju pred vstopom v Nato. "Že zdaj je jasno, da naše države povezuje obveznost, da si kot članice Združenih narodov in Evropske unije zagotavljajo vso možno pomoč in podporo za vzajemno zaščito", je dodal nemški kancler.

Kakšna je pot v Nato?

Prošnja za članstvo v Natu je sicer le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu. Švedska in Finska bosta morali opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov.

Cilj pogovorov je od potencialnih članic pridobiti uradno potrditev pripravljenosti in sposobnosti, da izpolnijo politične, pravne in vojaške obveznosti.

V naslednjem koraku bosta Švedska in Finska morali Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru.

Za tem mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k severnoatlantski pogodbi.

Ko te pristopijo k pogodbi v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, pa uradno postanejo članice zveze Nato.

Kako čez turško oviro?

Na poti pristopanja k Natu pa bo po vsem sodeč največjo oviro predstavljala Turčija, oziroma njen predsednik Recep Tayyip Erdogan. Vsako prošnjo za članstvo v Natu morajo namreč soglasno odobriti vse države članice Nata, ki jih je trenutno 30, med njimi pa je tudi Turčija.

Erdogan je v preteklih dneh večkrat ponovil, da nasprotuje članstvu obeh novih kandidatk, češ da nista zavzeli jasnega stališča do terorizma. Finski in Švedski očita, da podpirata teroristične skupine, vključno s Kurdsko delavsko stranko (PKK), ki je v Turčiji prepovedana.

Obregnil se je tudi ob uvedbo sankcij proti Ankari. Švedska je namreč zaradi vojaške operacije Ankare v sosednji Siriji leta 2019 prekinila vso prodajo orožja Turčiji.

Finski predsednik Niinistö pa je danes pred švedskim parlamentom dejal, da je optimističen glede iskanja rešitve za to težavo. "Prepričan sem, da bo s pomočjo konstruktivnih pogovorov situacija rešena" je sporočil poslancem sosednje Švedske.

Oba voditelja bo v četrtek v Washingtonu sprejel tudi predsednik ZDA Joe Biden, kar bo še en izraz podpore ZDA obema državama pred načrtovano pridružitvijo zvezi Nato.

Fajonova: Odločitev Švedske in Finske za priključitev Natu prispevek h krepitvi sistema kolektivne varnosti v Evropi 

Na novico se je odzvala najverjetnejša prihodnja ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. Zapisala je, da odločitev Finske in Švedske, da zaprosita za članstvo v zvezi Nato, pozdravlja. "Njuno odločitev razumem kot prispevek h krepitvi sistema kolektivne varnosti v Evropi. Želim si, da bi njuno članstvo prispevalo k čimprejšnjemu končanju vojne v Ukrajini po mirni poti," je dodala.

Avstrija se ne namerava priključiti Natu

Medtem pa je avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg v ponedeljek povedal, da se Avstrija kljub vojni v Ukrajini ter odločitvam Švedske in Finske ne namerava pridružiti zavezništvu. "Naš geografski položaj je popolnoma drugačen, imamo pa tudi zelo drugačno zgodovino in menim, da je to preprosto treba upoštevati," je ob robu srečanja zunanjih ministrov EU v Bruslju dejal Schallenberg.

Hkrati je poudaril, da Avstrija ni politično nevtralna. Pri tem je znova obsodil rusko invazijo na Ukrajino in opozoril, da v takšni vojni ni nevtralnosti. "Zavzeli smo zelo jasno stališče, podpiramo vse sankcije in na področju podpore delamo vse, kar lahko," je dodal. Na vprašanje, ali je mogoče zagotoviti varnost, čeprav Avstrija ostaja zunaj Nata, je Schallenberg odgovoril, da namerava Avstrija povečati naložbe v svojo varnost, saj svet ni tako prijazen, kot bi si morda želeli, poleg tega pa obstajajo države, ki so za uveljavitev svojih interesov pripravljene uporabiti vojaško silo.

Avstrijo sicer k nevtralnosti zavezujeta avstrijska državna pogodba iz leta 1955 in ustava, ki prepoveduje vstop v vojaška zavezništva in ureditev tujih vojaških oporišč na avstrijskem ozemlju.