Švedska na razpotju: bodo skrajno desni prvič vstopili v vlado?

Švedi danes volijo 349 poslancev parlamenta. Javnomnenjske ankete sicer napovedujejo zmago levosredinske opozicije s Socialdemokrati na čelu, ki jih vodi nekdanja premierka Magdalena Andersson. A desni vladni koaliciji, ki jo vodi premier Ulf Kristersson, je v zadnjih tednih uspelo zmanjšati razkorak. Zadnja raziskava Ipsosa je levosredinski koaliciji napovedovala zgolj 0,3 odstotne točke prednosti oziroma le en poslanski mandat več, je poročal The Guardian. 

Ankete napovedujejo, da bi največ glasov – 28 odstotkov – lahko dobili Socialdemokrati, na drugo mesto pa so se z napovedanimi 20 odstotki glasov povzpeli nacionalistični Švedski demokrati, ki podpirajo vladajočo koalicijo premierja Kristerssona. Njegovi desnosredinski Zmerni stranki (Moderati) medtem ankete napovedujejo okrog 17 odstotkov glasov. Glede na projekcije bi se lahko v parlament uvrstilo še do pet manjših strank: po približno osem odstotkov glasov si obetajo stranke Levica, Zeleni in Sredina. V primeru zmage leve sredine bi sicer lahko sledila težavna pogajanja o oblikovanju koalicije, saj se stališča strank pri številnih vprašanjih močno razhajajo.

Stranka Švedski demokrati je bila še pred nekaj leti za večino švedskih političnih strank nesprejemljiv partner. Po volitvah leta 2022 pa je Kristersson prelomil dolgoletni politični tabu in z njimi sklenil dogovor, ki mu je omogočil oblikovanje vlade. Čeprav stranka uradno ni bila del vladnega kabineta, je pomembno vplivala na vladne politike, predvsem na področju priseljevanja in boja proti kriminalu. Tokrat Kristersson ne skriva, da bi Švedskim demokratom v primeru zmage ponudil tudi ministrska mesta.

Volitve spremljajo z veliko pozornostjo tudi drugod po Evropi. Potekajo namreč v času, ko skrajno desne in populistične stranke krepijo svoj položaj v številnih evropskih državah. Morebiten vstop Švedskih demokratov v vlado bi pomenil nov pomemben mejnik za evropsko desnico.

Ena ključnih tem predvolilne kampanje je bilo vprašanje priseljevanja. Švedska je med begunsko krizo leta 2015 sprejela približno 163.000 prosilcev za azil, kar je bil največji letni priliv v zgodovini države in eden največjih v Evropski uniji glede na število prebivalcev, je spomnila Al Jazeera. Od takrat je država migracijsko politiko močno zaostrila, razprava pa danes ne poteka več toliko o tem, ali bi morali priseljevanje omejiti, pač pa, kako zagotoviti uspešno integracijo priseljencev.

Poleg migracij volivce najbolj skrbijo kriminal, zdravstvo in naraščanje življenjskih stroškov. Švedska se je v zadnjih letih spopadala z valom nasilja kriminalnih združb. Desnica poudarja, da so strožji ukrepi in več pooblastil policiji že prinesli rezultate, saj se je število strelskih obračunov zmanjšalo. Politična levica po drugi strani opozarja, da zgolj represija ne bo dovolj in da so potrebne tudi naložbe v šole, socialne programe in preventivo.

Pomembna tema so tudi zdravstvo in socialne storitve. Socialni demokrati obljubljajo več vlaganj v javne storitve, šole in bolnišnice, medtem ko desnica poudarja nižje davke in gospodarsko rast kot način za financiranje švedske socialne države.

Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da bi lahko nadaljnja krepitev vpliva Švedskih demokratov še dodatno spremenila podobo države, ki je desetletja veljala za eno najglasnejših zagovornic človekovih pravic na svetu. Kritiki opozarjajo na zaostrovanje migracijske politike, deportacije mladoletnikov in zmanjševanje zaščite za prosilce za azil.

Tudi če bo zmagala levosredinska koalicija, večjih sprememb na področju migracijske politike sicer ni pričakovati. Socialni demokrati so namreč v zadnjih letih tudi sami zavzeli precej strožja stališča do priseljevanja, kot so jih zagovarjali v preteklosti.

Švedska je od leta 2024 članica zveze Nato, pomembna podpornica Ukrajine in ena najvplivnejših skandinavskih držav. Volitve zato ne bodo vplivale le na notranjo politiko države, temveč tudi na evropske razprave o migracijah, varnosti, človekovih pravicah in prihodnji vlogi skrajne desnice v evropski politiki.

Ker je razlika med blokoma izjemno majhna, se zna zgoditi, da dokončna sestava prihodnje vlade še dolgo ne bo znana. Tudi po preštetih glasovih bi lahko sledili tedni političnih pogajanj, ki bodo odločili, ali bo Švedska krenila bolj na levo ali pa bo prvič v zgodovini odprla vladna vrata skrajni desnici.