Švedska odločila: opozicijski levi blok uspel s tesno večino

Četverica strank v levem bloku - Socialdemokrati, Levica, Zeleni in Sredina - bo po začasnih rezultatih volitev v 349-članskem parlamentu zasedla 176 sedežev oziroma tri več od desnega bloka pod vodstvom trenutnega predsednika vlade Ulfa Kristerssona. Končni izid nedeljskih volitev pričakujejo konec tedna.

59-letna Magdalene Andersson, ki je med letoma 2021 in 2022 vodila Švedsko kot prva premierka, je obljubila, da bo državo popeljala v novo smer. "Švedsko ljudstvo je volilo za novo smer naše države. Glasovalo je za enotnost in proti delitvam. Švedsko ljudstvo je glasovalo za to, da Švedsko premaknemo naprej, in želim uresničiti to novo smer, za katero ste glasovali," je dejala v govoru, objavljenem na družbenih omrežjih.

Da bo poenotila levi blok in sestavila koalicijo, pa bo morala uporabiti vse svoje pogajalske sposobnosti. Morala bo zlasti najti način, kako premostiti razlike med Levico in Sredino.

Liberalna Sredina je napovedala, da bo nasprotovala vladi, v kateri bi ministrska mesta zasedli predstavniki Levice, pri čemer pa Levica pričakuje ravno to.

Andersson je predhodno sicer izključila možnost sestave vlade, ki bi vključevala Levico, a si želi podpore te stranke v parlamentu.

Kristersson je po volitvah dejal, da bo spoštoval poskus Anderssonove, da oblikuje vlado in ji pri tem zaželel vso srečo glede na razlike znotraj levega bloka. Tudi on je izpostavil ravno razhajanja med Levico in Sredino.

Dodal je, da je pripravljen preučiti možnost, da bi med nesocialističnimi strankami poskušal najti parlamentarno večino. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko na svojo stran poskušal pridobiti stranko Sredina, ki je včasih pripadala desnemu bloku, a sedaj trdno nasprotuje morebitni vladi s skrajno desno stranko Švedski demokrati.

Trenutni premier iz desnosredinske Zmerne stranke je na družbenem omrežju napovedal odstop s položaja. Objavil je pismo, ki ga je poslal predsedniku parlamenta, v katerem je med drugim napisal: "Sedaj bo predsednik parlamenta vodil nadaljnje korake na poti k oblikovanju nove vlade. Da bi se to delo lahko nemudoma začelo, prosim za razrešitev dolžnosti predsednika vlade."

Parlament bi o novem predsedniku vlade lahko najbolj zgodaj glasoval 29. septembra.

Nekdanja premierka Anderssonova sicer velja za odločno zagovornico socialne države, po kateri je znana ta skandinavska država. Po navedbah tujih agencij se na javnomnenjskih raziskavah redno uvršča na vrh lestvic politikov, ki jim javnost najbolj zaupa.

Med volilno kampanjo je med drugim napovedala dvig davkov za banke in na visoke prihodke, da bi okrepila socialno državo, skrajšala čakalne vrste v zdravstvu in družinam, ki težko shajajo, zagotovila pomoč pri plačilu položnic.

A poleg tega se je zavezala, da bo ohranila večino ostrih ukrepov desne vlade na področju kriminala in priseljevanja.