Švedska končala preiskavo na plinovodih Severni tok: 'Nimamo pristojnosti'

Napad na plinovod se je zgodil v času, ko se je Evropska unija skušala odreči ruskim energetskim virom zaradi ruske invazije na Ukrajino. Sabotaža je nato le še povečala napetosti, ki so sledile začetku vojne. Kdo je bil odgovoren za napad, pa ostaja neznanka.

Preiskavo so izvajale kar tri države, Švedska, Danska in Nemčija. No, zdaj pa je Švedska odločila, da preiskavo konča. Ugotovitev, da Švedska v zadevi nima pristojnosti, je danes sporočil državni tožilec Mats Ljungqvist, pristojen za preiskavo, vendar je dejal, da so bili "sistematični in temeljiti". Dodal je, da bodo Nemci nadaljevali s preiskavo, a zaradi tajnosti, ki vlada pri mednarodnem pravnem sodelovanju, ni želel podrobne komentirati sodelovanja med državama, poroča AP.

V izjavi, ki jo je objavilo državno tožilstvo, so zapisali še, da je bil glavni namen preiskave "ugotoviti, ali so v dejanje vpleteni švedski državljani in, ali je bilo za izvedbo dejanja uporabljeno švedsko ozemlje". Po besedah Ljungqvista so analizirali veliko število premikov ladij, prav tako pa opravili obsežno preiskavo kraja incidenta.

Švedska obveščevalna agencija Sapo pa je v izjavi sporočila, da sabotaža ni bila usmerjena proti Švedski in ni predstavljala grožnje nacionalni varnosti.

"Ne bom mogel ničesar več komentirati glede zaključkov švedske preiskave ali komentirati morebitnih osumljencev v švedski preiskavi," je dejal Ljungqvist. Pri preiskavi z nemškimi organi so namreč Švedi poglobljeno sodelovali. Nemški zvezni tožilci so sicer dejali, da preiskavo nadaljujejo, več dodatnih informacij pa niso želeli posredovati. 

Kopenhagenska policija, ki vodi dansko preiskavo, je za AP sporočila, da vsega še niso končali, vendar pričakujejo, da bodo v kratkem času podali izjavo.

Spomnimo

Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra potrdili štiri puščanja plina. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanja povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva.

Več držav je bilo že pred ugotovitvami preiskave prepričanih, da je šlo pri poškodovanju plinovodov za namerno dejanje, pri čemer so nekateri prst uperili proti Moskvi. Tudi Rusija vztraja, da je na plinovodih šlo za sabotažo in eksplozije označila za dejanje mednarodnega terorizma. Po mnenju Moskve je sicer cilj sabotaže dokončno prekiniti odnose med EU in Rusijo ter oslabiti Evropo.

Ameriški Washington Post in nemški Der Spiegel sta novembra lani usklajeno objavila, da je napad na plinovod Severni tok usklajeval ukrajinski vojaški častnik, pri čemer sta se sklicevala na anonimne vire v Ukrajini in Evropi. Ukrajinska vojska je poročanje medijev zavrnila, Washington Post pa je ob tem zatrdil, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski z operacijo ni bil seznanjen.

Plinovoda Severni tok 1 in 2 povezujeta Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem. Rusija je dobavo plina po Severnem toku 1 v minulih mesecih najprej zmanjšala, nato pa konec avgusta popolnoma ustavila. Dobava po Severnem toku 2 nikoli ni stekla, saj je Nemčija tik pred rusko invazijo na Ukrajino februarja letos projekt ustavila.