Po obsodbah izraelskega napada na Iran v širši bližnjevzhodni regiji prvi odzivi prihajajo tudi iz Evrope. V Londonu so vpletene pozvali k diplomaciji, rekoč da mora biti stabilnost v regiji prednostna naloga. K zadržanosti so pozvali tudi v Parizu in Berlinu. Šef Nata Mark Rutte je medtem ocenil, da je šlo za enostransko akcijo Izraela.
Britanski premier Keir Starmer je vse vpletene pozval, naj stopijo korak nazaj in se vrnejo k diplomaciji. "Eskalacija ne koristi nikomur v regiji," je dejal vodja laburistične vlade v Londonu in poudaril, da mora biti stabilnost v regiji prednostna naloga.Odziv s podobno vsebino je podal tudi britanski zunanji minister David Lammy."Vse strani pozivamo, naj se vzdržijo in se izognejo kakršni koli eskalaciji, ki bi lahko ogrozila stabilnost v regiji," je na družbenem omrežju X sporočil francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot.
Naj se Izrael in Iran izogneta vsakršni nadaljnji eskalaciji, je v odzivu dejal tudi nemški kancler Friedrich Merz.K zadržanosti, rekoč da si regija eskalacije ne more privoščiti, so pred tem pozvali Združeni narodi. Neposredno sta izraelski napad obsodila velik del arabskega sveta in Japonska.Generalni sekretar Nata Rutte je medtem sporočil, da je v tem trenutku ključnega pomena, da zavezniki Izraela, vključno z ZDA, delujejo v smeri umiritve napetosti. "Vem, da to počnejo, in mislim, da je to zdaj najpomembnejša naloga," je dejal in ocenil, da je bil napad na islamsko republiko "enostranska akcija Izraela".
Bruselj po izraelskem napadu na Iran poziva k zadržanosti
Evropa vse strani poziva k zadržanosti in umiritvi razmer, je v odzivu na današnji obsežni izraelski napad na Iran sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Podobno sporočilo sta podala tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
"Poročila, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda, so zelo zaskrbljujoča," je na omrežju X zapisala von der Leyen in poudarila, da so diplomatska prizadevanja zdaj nujna bolj kot kdajkoli prej.
"Evropa poziva vse strani, naj se maksimalno vzdržijo, nemudoma umirijo razmere in se vzdržijo povračilnih ukrepov," je dodala.
Podobno je na omrežju X zapisal Costa, ki je izrazil zaskrbljenost nad dogajanjem. "Nadaljnjemu nevarnemu zaostrovanju se je treba izogniti, saj bi destabiliziralo celotno regijo. Pozivam k zadržanosti in diplomaciji," je dejal.
"Razmere na Bližnjem vzhodu so nevarne," pa je na omrežju X ocenila Kallas in vpletene pozvala, naj se izognejo nadaljnjemu zaostrovanju. "Diplomacija ostaja najboljša pot naprej in pripravljena sem podpreti vsa diplomatska prizadevanja za umiritev razmer," je dodala.
To so poudarili tudi kasneje na redni novinarski konferenci Evropske komisije, kjer so pojasnili, da je visoka zunanjepolitična predstavnica danes po telefonu govorila z izraelskim zunanjim ministrom Gideonom Sarom. Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS), ki jo vodi Kallas, pa je tudi v stikih z iranskimi oblastmi, je povedal tiskovni predstavnik Anouar El Anouni.
Ali je bil prvi izraelski napad na Iran v skladu z mednarodnim pravom, medtem danes na komisiji v odgovorih na novinarska vprašanja niso želeli ocenjevati.
Glede varnosti diplomatskih uslužbencev EU v regiji Bližnjega vzhoda pa so pojasnili zgolj, da so sprejeli ustrezne ukrepe. Ali to vključuje tudi evakuacijo uslužbencev, iz varnostnih razlogov niso želeli povedati.
K umiritvi napetosti in diplomaciji so po izraelskem napadu na Iran pozvali tudi v Londonu, Parizu in Berlinu. Da je umiritev ključna, je poudaril tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, ki je obenem ocenil, da je bil napad enostransko dejanje Izraela.
Moskva in Peking zaskrbljena zaradi izraelskih napadov na Iran
V Moskvi in Pekingu so se z zaskrbljenostjo odzvali na današnje obsežne izraelske napade na Iran. Kremelj je po poročanju državnih medijev obsodil stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu, rusko zunanje ministrstvo pa je napade označilo za nesprejemljive. Kitajska je strani pozvala k izogibanju nadaljnji eskalaciji.
"Rusija je zaskrbljena in obsoja ostro eskalacijo napetosti," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov v odzivu na davišnje izraelske napade, ki so bili po navedbah izraelskega vodstva usmerjeni proti jedrskim in vojaškim objektom v Iranu.Zunanje ministrstvo pa je izraelske napade na Iran, ki velja za zaveznika Moskve, označilo za nesprejemljive in neizzvane."Neizzvani vojaški napadi na suvereno državo članico ZN, njene državljane, mesta in jedrsko energetsko infrastrukturo so kategorično nesprejemljivi," je sporočilo ministrstvo in napade označilo za "grozodejstva".Rusko veleposlaništvo v Tel Avivu je pozvalo Ruse v Izraelu, naj zapustijo državo, če le morejo. Ob tem je priporočilo državljanom, naj ne potujejo tja, dokler se razmere ne normalizirajo.Podobno opozorilo je izdalo tudi rusko predstavništvo v Teheranu, pri čemer je državljanom priporočilo, naj se vzdržijo obiska Irana in se izogibajo vojaškim objektom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Moskva se je v zadnjih letih zbližala v odnosih s Teheranom, na katerega letijo obtožbe, da podpira rusko agresijo proti Ukrajini z dobavo brezpilotnih letalnikov in raket.Kitajska pa je sporočila, da je globoko zaskrbljena zaradi izraelskih napadov na Iran. Kot je dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Lin Jian, Peking obsoja kršitev iranske suverenosti in ozemeljske celovitosti ter hkrati poziva strani, naj se izognejo nadaljnjemu stopnjevanju napetosti.Kitajska je pripravljena pri tem igrati konstruktivno vlogo, je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.Kitajska velja za pomembno partnerico Irana in je glavni kupec iranske nafte. ZDA obtožujejo Peking, da Teheranu dobavlja surovine, pomembne za njegovo oboroževanje. Sredi maja je Washington v povezavi s tem uvedel sankcije proti kitajskim državljanom in podjetjem, še navaja dpa.
Svet kritičen
Izraelski napad so medtem neposredno med drugim obsodili Savdska Arabija in Oman in Japonska. Generalni sekretar ZN poziva obe strani, naj pokažeta maksimalno zadržanost in se za vsako ceno izogneta poglobitvi konflikta, ki si ga regija ne more privoščiti, je sporočil tiskovni predstavnik Guterresa.
Dodal je, da prvi mož ZN obsoja "vsakršno vojaško eskalacijo na Bližnjem vzhodu" in da je posebej zaskrbljen zaradi izraelskih napadov na iranske jedrske objekte v času pogajanj med Iranom in ZDA, poročajo tuje tiskovne agencije.
Medtem se vrstijo tudi odzivi držav v širši regiji in drugod po svetu. V Rijadu so obsodili "očitno izraelsko agresijo proti bratski" islamski republiki, ki da spodkopava njeno suverenost in predstavlja jasno kršitev mednarodnega prava.Omanska vlada izraelsko "brutalno vojaško agresijo" obravnava kot "nevarno in nepremišljeno zaostrovanje" ter grobo kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Po njeni oceni takšno nesprejemljivo ravnanje Izraela ogroža regionalno stabilnost.V Amanu so ob obsodbi sporočili, da takšna dejanja ogrožajo varnost v regiji, libanonski predsednik Joseph Aoun pa je zatrdil, da izraelski napadi niso usmerjeni zgolj proti ljudem, temveč tudi proti vsem mednarodnim prizadevanjem za ohranitev stabilnosti v regiji.
Posledice po njegovih besedah ogrožajo tudi svetovni mir.Jemenski hutijevci so izraelski napad označili za nezakonit in neupravičen ter ga opisali kot "novo epizodo v verigi sionistične arogance". "Ta brutalna agresija sledi kampanji neupravičenih sankcij in sovražnih politik pod krinko mednarodnih institucij, kot je IAEA," so poudarili.Odgovornost za dogajanje so pripisali tudi izraelskim mednarodnim partnerjem na čelu z ZDA. "Vžig ognja v regiji bo opekel le prste tistih, ki so ga prižgali," je opozorila skupina, ki jo tako kot palestinski Hamas in libanonski Hezbolah podpira Teheran.Izraelske napade so ostro obsodili še v Katarju, Združenih arabskih emiratih in na Japonskem. V Tokiu so pozvali k zadržanosti in umiritvi razmer, medtem ko so v Canberri izrazili zaskrbljenost in strani pozvali, naj se vzdržita dejanj in retorike, ki bi razmere dodatno zaostrili."Izrael mora nemudoma ustaviti svoja agresivna dejanja, ki bi lahko pripeljala do nadaljnjih konfliktov," pa je sporočilo turško zunanje ministrstvo.
