Francija, Nemčija, Italija in Združeno kraljestvo so vse izrazile pomisleke glede zakona, ki po mnenju mnogih odraža "odkrito rasistično naravo" in katerega vsebina in besedilo sta, kot kaže, namenjena izključno Palestincem.
"Posebej nas skrbi dejanski diskriminatorni značaj tega zakona. Sprejetje tega zakona bi lahko ogrozilo Izraelove zaveze glede demokratičnih načel," so zunanja ministrstva zapisala v skupni izjavi v nedeljo.
Kritikam se je pridružila tudi Slovenija. "Včerajšnje sprejetje zakona o smrtni kazni za Palestince, obsojene zaradi terorističnih napadov, v izraelskem parlamentu je očitna kršitev človekovih pravic in uvaja dvojni pravni sistem, ki diskriminira Palestince. To je tudi še ena očitna izraelska kršitev pridružitvenega sporazuma EU-Izrael," je poudaril predsednik vlade Robert Golob.
Zavzel se je za ukrepanje EU, da bo Izrael odgovarjal za "očitne kršitve demokratičnih načel in človekovih pravic". "To je nekaj, za kar se Slovenija zavzema že od začetka izraelske genocidne politike v Gazi," je še dodal.
Do zakona je kritična tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Opozorila je, da gre za očitno diskriminacijo Palestincev. "Vsi morajo biti enako odgovorni za teroristična dejanja, smrtna kazen pa ni rešitev. Varnosti ni mogoče graditi na diskriminaciji," je zapisala.
"Slovenija odločno nasprotuje smrtni kazni v vseh primerih in v vseh okoliščinah ter je zavezana njeni globalni odpravi. Odločitev izraelskega parlamenta o odobritvi zakona, ki omogoča izrek smrtne kazni, predstavlja korak nazaj glede na dolgoletni de facto moratorij na smrtno kazen," pa so sporočili z zunanjega ministrstva, kjer dodajajo, da je posebej zaskrbljujoča usmerjenost zakona do Palestincev na okupiranem ozemlju.
"Slovenija poudarja, da je pravica do življenja temeljna človekova pravica, kot jo določa mednarodno pravo človekovih pravic, vključno z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah. Smrtna kazen je nezdružljiva s temi standardi, hkrati pa pomeni tveganje za kršitev prepovedi mučenja in drugega nečloveškega ali ponižujočega ravnanja.
Slovenija poziva Izrael, da spoštuje svoje zaveze po mednarodnem pravu," še izpostavljajo na zunanjem ministrstvu.
Sanchez: Enak zločin, drugačna kazen. To ni pavično
"Španska vlada obsoja smrtno kazen za Palestince," pa je na družbenem omrežju X zapisal španski premier Pedro Sanchez, ki je opozoril, da takšna kazen ne bi veljala za Izraelce, ki bi bili obsojeni za enako kaznivo dejanje. "Enak zločin, drugačna kazen. To ni pravično. To je nov korak k apartheidu. Svet ne sme ostati tiho," je pozval.
Veliko zaskrbljenost zaradi kontroverznega zakona je danes izrazila tudi nemška vlada. Njen tiskovni predstavnik Stefan Kornelius je v Berlinu dejal, da je razumljivo, da je Izrael po 7. oktobru 2023, ko je islamistično gibanje Hamas napadlo Izrael, zavzel tršo držo do terorizma. Toda Nemčijo po besedah Korneliusa skrbi, da bi zakon najverjetneje veljal izključno za Palestince na palestinskih ozemljih, zaradi česar vlada "obžaluje odločitev kneseta in je ne more podpreti".
"Zakon o smrtni kazni v Izraelu je za nas v EU zelo zaskrbljujoč. To je jasen korak nazaj – uvedba smrtne kazni skupaj z diskriminatorno naravo zakona," pa je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Anouar El Anouni.
Izraelski sistem apartheida
Organizacije za človekove pravice so zakon prav tako kritizirale. Amnesty International je že februarja izjavil, da bi zakonodaja naredila smrtno kazen "še eno diskriminatorno orodje v izraelskem sistemu apartheida".
Human Rights Watch (HRW) je zakon označil za diskriminatornega, saj bi se uporabljal predvsem, če ne izključno, za Palestince. "Izraelski uradniki trdijo, da gre pri uvedbi smrtne kazni za vprašanje varnosti, v resnici pa utrjuje diskriminacijo in dvonivojski sistem pravosodja, ki sta oba značilna za apartheid," je v izjavi povedal Adam Coogle, namestnik direktorja za Bližnji vzhod pri Human Rights Watch.
"Smrtna kazen je nepreklicna in okrutna. V kombinaciji z resnimi omejitvami pritožb in 90-dnevnim rokom za izvršitev si ta zakon prizadeva ubiti palestinske zapornike hitreje in z manj nadzora," je dodal Coogle.
Kljub opozorilom iz sveta je bilo ob uspešnem sprejetju v parlamentu sredi proslavljajočih poslancev videti glavnega zagovornika zakonodaje, skrajno desnega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja, ki ima prejšnje obsodbe za skrajno desni "terorizem", kako maha s steklenico šampanjca.
