Francija, Nemčija, Italija in Združeno kraljestvo so vse izrazile pomisleke glede zakona, ki po mnenju mnogih odraža "odkrito rasistično naravo" in katerega vsebina in besedilo sta, kot kaže, namenjena izključno Palestincem.
"Posebej nas skrbi dejanski diskriminatorni značaj tega zakona. Sprejetje tega zakona bi lahko ogrozilo Izraelove zaveze glede demokratičnih načel," so zunanja ministrstva zapisala v skupni izjavi v nedeljo.
Organizacije za človekove pravice so zakon prav tako kritizirale. Amnesty International je že februarja izjavil, da bi zakonodaja naredila smrtno kazen "še eno diskriminatorno orodje v izraelskem sistemu apartheida".
Human Rights Watch (HRW) je zakon označil za diskriminatornega, saj bi se uporabljal predvsem, če ne izključno, za Palestince. "Izraelski uradniki trdijo, da gre pri uvedbi smrtne kazni za vprašanje varnosti, v resnici pa utrjuje diskriminacijo in dvonivojski sistem pravosodja, ki sta oba značilna za apartheid," je v izjavi povedal Adam Coogle, namestnik direktorja za Bližnji vzhod pri Human Rights Watch.
"Smrtna kazen je nepreklicna in okrutna. V kombinaciji z resnimi omejitvami pritožb in 90-dnevnim rokom za izvršitev si ta zakon prizadeva ubiti palestinske zapornike hitreje in z manj nadzora," je dodal Coogle.
"Zakon o smrtni kazni v Izraelu je za nas v EU zelo zaskrbljujoč. To je jasen korak nazaj – uvedba smrtne kazni skupaj z diskriminatorno naravo zakona," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v Bruslju dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Anouar El Anouni.
Veliko zaskrbljenost zaradi kontroverznega zakona je danes izrazila tudi nemška vlada. Njen tiskovni predstavnik Stefan Kornelius je v Berlinu dejal, da je razumljivo, da je Izrael po 7. oktobru 2023, ko je islamistično gibanje Hamas napadlo Izrael, zavzel tršo držo do terorizma. Toda Nemčijo po besedah Korneliusa skrbi, da bi zakon najverjetneje veljal izključno za Palestince na palestinskih ozemljih, zaradi česar vlada "obžaluje odločitev kneseta in je ne more podpreti", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Španska vlada obsoja smrtno kazen za Palestince," je danes na družbenem omrežju X zapisal španski premier Pedro Sanchez, ki je opozoril, da takšna kazen ne bi veljala za Izraelce, ki bi bili obsojeni za enako kaznivo dejanje. "Enak zločin, drugačna kazen. To ni pravično. To je nov korak k apartheidu. Svet ne sme ostati tiho," je zapisal Sanchez.
"Včerajšnje sprejetje zakona o smrtni kazni za Palestince, obsojene zaradi terorističnih napadov, v izraelskem parlamentu je očitna kršitev človekovih pravic in uvaja dvojni pravni sistem, ki diskriminira Palestince. To je tudi še ena očitna izraelska kršitev pridružitvenega sporazuma EU-Izrael," je danes dejal Golob.
Zavzel se je za ukrepanje EU, da bo Izrael odgovarjal za "očitne kršitve demokratičnih načel in človekovih pravic", je na omrežju X sporočila vlada. "To je nekaj, za kar se Slovenija zavzema že od začetka izraelske genocidne politike v Gazi," je še dodal.
Do zakona je bila v ponedeljek kritična tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Opozorila je, da gre za očitno diskriminacijo Palestincev. "Vsi morajo biti enako odgovorni za teroristična dejanja, smrtna kazen pa ni rešitev. Varnosti ni mogoče graditi na diskriminaciji," je še zapisala na omrežju X.
Kljub temu je bilo ob uspešnem sprejetju v parlamentu sredi proslavljajočih poslancev videti glavnega zagovornika zakonodaje, skrajno desnega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben-Gvirja, ki ima prejšnje obsodbe za skrajno desni "terorizem", kako maha s steklenico šampanjca.
