ECDC: Opičje koze bi lahko tudi v Evropi postale endemične

Če pride do prenosa virusa opičjih koz na živali, lahko ta bolezen postane endemična tudi v Evropi, so danes sporočili iz Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC). Iz Svetovne zdravstvene organizacije pa sporočajo, da se prenose okužb v državah, kjer ta bolezen ni endemična, lahko ustavi.

Belgija je kot prva država na svetu uvedla obvezno 21-dnevno karanteno v primeru potrjene okužbe z opičjimi kozami. V državi so sicer doslej potrdili štiri primere te bolezni. Prvi primer so potrdili tudi v Avstriji. Avstrijske zdravstvene oblasti so sicer že v petek sporočile, da bodo po pozivu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v začetku tedna začele s sledenjem vseh stikov okuženih. 

O sumih prvih okužb z virusom opičjih koz sicer poročajo tudi s španskih Kanarskih otokov in iz Grčije. Prvi primer so odkrili tudi na Škotskem. V Veliki Britaniji so po zadnjih podatkih zabeležili  56 primerov.  Število primerov v Evropi je tako preseglo 100, poroča BBC. 

Zaradi atipičnega širjenja bolezni WHO poziva h krepitvi ozaveščanja, intenzivnemu prepoznavanju primerov bolezni in izolaciji obolelih ob ustrezni zdravstveni obravnavi.

WHO: Situacija obvladljiva

Kot poroča BBC, je Maria Van Kerkhove iz Svetovne zdravstvene organizacije na vprašanje, ali je izbruh opičjih koz zaskrbljujoč, odgovorila, da je "situacija obvladljiva", a da je treba situacijo pozorno spremljati. Kot je pojasnila Dr. Rosamund Lewis iz WHO, so se opičje koze v zadnjih letih pojavljale predvsem v Nigeriji, Demokratični republiki Kongo in Kamerunu. Kot je pojasnila, je nenavadno to, da so opazili, da se je virus zdaj začel pojavljati tudi v urbanih središčih ne le v ruralnih okoljih, kot je bilo to značilno doslej. 

Na vprašanje, ali gre za mutirano različico virusa, je odgovorila, da tega še ne vedo, da gre sicer za zelo stabilen DNA virus, pri katerih je običajno stopnja mutacij precej nižja kot pri RNA virusih, kot je denimo tudi novi koronavirus. Strokovnjaki so tako zdaj začeli z zbiranjem informacij, ali gre za morebitno mutacijo virusa. 

Opičje koze so endemične v 11 afriških državah. Nedavno je bilo odobreno cepivo, ki ščiti pred okužbo s tem virusom, a je še nedostopno širši javnosti. Dobro zaščito pred okužbo sicer nudi tudi cepivo proti črnim kozam.

Primera opičjih koz v Sloveniji še niso zaznali

Medtem v Sloveniji po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) še niso obravnavali ne suma na opičje koze ne primera opičjih koz. Nacionalna koordinatorica cepljenja pri NIJZ Marta Grgič Vitek je povedala, da so simptomi opičjih koz zelo neznačilni. Običajni znaki, kot so povišana telesna temperatura, glavobol, izčrpanost in lahka mrzlica, se namreč pojavljajo tudi pri drugih boleznih. Po določenem času se pojavi tudi izpuščaj. Ta je najbolj značilen znak bolezni, ki jo povzročajo virusi koz. Pri opičjih kozah gre namreč za virus iz skupine t. i. poxvirusov, ki je podoben virusu črnih koz. Gre za bolezen, ki smo jo s cepljenjem že izkoreninili. Od takrat se virusi iz skupine poxvirusov pojavljajo predvsem pri živalih, lahko pa se prenesejo tudi na ljudi, je dejala Grgič Vitkova.

Pri ECDC so izpostavili mlade otroke, nosečnice in bolnike z imunosupresijo kot ljudi, pri katerih lahko okužba izzove težje simptome.

Bolezen se prenaša s tesnim stikom, ne gre za spolno prenosljivo bolezen

Pri pojavu opičjih koz je nenavadno, da so bili prej ti primeri vedno povezani s potovanji, torej s potniki, ki so potovali v endemične dežele in prišli v stik z živalmi. Pri konkretnem pojavu pa se ta prenaša lokalno s človeka na človeka, vira okužbe pa še niso identificirali. Prenos lahko poteka s kapljičnim prenosom, ampak le v primeru tesnega stika preko izločkov lezij, ki se pojavljajo na koži, je pojasnila Grgič Vitkova. V primeru takšnega prenosa mora biti stik tesen in tudi trajati mora nekaj časa, zato ni bojazni, da bi se bolezen hitro prenašala.

Po podatkih, s katerimi razpolagajo na NIJZ, se bolezen trenutno pojavlja v skupini moških, ki imajo spolni stik z moškimi. Trenutno gre za posamezne primere, za katere iščejo vire okužb, a so pri identifikaciji skupkov za zdaj še neuspešni.

Po besedah direktorice ECDC Andree Ammon pri vseh dosedanjih potrjenih primerih beležijo blage simptome. Četudi je poudarila, da je nevarnost širjenja med splošno populacijo zelo nizka, pa je dodala, da je verjetnost nadaljnjih prenosov okužb med ljudmi z več spolnimi partnerji visoka.

A kot opozarjajo pri WHO, to ne pomeni,da gre za spolno prenosljivo bolezen, saj se številne bolezni lahko širijo s spolnim stikom – tako lahko dobite kašelj in prehlad, vendar to ne pomeni, da gre za spolno prenosljivo bolezen, pojasnjuje strokovnjak WHO Andy Seale. Kot pojasnjuje, je definicija spolno prenosljive bolezni prenos izključno s spolnim stikom, za prenos opičjih koz pa spolni stik ni nujen, saj zadostuje tesen osebni stik.