Svetovni dan pravične trgovine: kdo v resnici plača ceno poceni hrane?

Okoljska organizacija Focus in Pravična trgovina Slovenije letos opozarjata, da je treba premešati karte moči na polju globalne trgovine s hrano. Zahtevati moramo transparentne verige in konec dobe dobičkov na račun izkoriščanja, so sporočili.

"Kriza s cenami kakava, ki jo plačujejo mali pridelovalci, odraža neravnovesje moči. Korporacije, ki obvladujejo svetovni trg s hrano, že desetletja načrtno skrivajo, da njihovi dobički temeljijo na prikritem izkoriščanju ljudi in uničevanju okolja," so pojasnili.

Globalne prehranske verige so po njihovem za večino potrošnikov in pridelovalcev osnovnih surovin nepregledne. "Veliki akterji prehranske industrije so skozi dobavne verige s številnimi posredniki desetletja prikrivali resnične stroške poceni hrane - uničevanje pragozdov in biodiverzitete, onesnaževanje voda, izkoriščanje malih kmetov in migrantov ter otroško delo," so poudarili.

Spremembe je po njihovem mogoče doseči s politično in gospodarsko voljo za trajnostne spremembe. "Dobiček multinacionalk ne sme biti več opravičilo za uničena življenja in okolje na drugem koncu sveta. Gibanje in sistem pravične trgovine že desetletja dokazujeta, da je mednarodno trgovino mogoče organizirati tudi drugače," je poudarila vodja Pravične trgovine Slovenije Živa Lopatič.

Predsednica okoljske organizacije Focus Živa Kavka Gobbo je dodala, da z različnimi dogodki razkrivajo ozadja prehranskih odločitev, pri čemer želijo pokazati, da imamo ljudje moč in vpliv na pravila igre. "Čas je, da prevzamemo vajeti v svoje roke in zahtevamo sistem, ki hrani ljudi, ne pa korporativnih apetitov," je pozvala.

Še do konca tega tedna je na ljubljanskem Prešernovem trgu na ogled brezplačna interaktivna razstava Cirque du Soil. Ta skozi cirkuške elemente razkriva manj vidne plati globalnega prehranskega sistema in predstavlja rešitve za bolj pravičen prehranski sistem. Pozneje bo razstava gostovala tudi v BIC Ljubljana in Mariboru.

Organizaciji opozarjata tudi na porast uporabe pesticidov. Ta se je na globalni ravni med letoma 1990 in 2017 povečala za okoli 80 odstotkov. Vsako leto se s pesticidi zastrupi 385 milijonov ljudi. Okoli 11.000 ljudi, večinoma kmetijskih delavcev, letno zaradi tega celo umre, so navedli.

Ob tem so spomnili na evropsko državljansko pobudo Good Food 4 All, ki poziva EU, naj zagotovi dostojne razmere za pridelovalce hrane in pravico do trajnostne hrane prizna kot temeljno človekovo pravico za vse. Sodržavljane so pozvali k podpisu peticije.