V Švici so volivci danes na referendumu odločali, ali želijo s strožjo opredelitvijo v ustavi okrepiti politiko nevtralnosti. Ta je v švicarski zgodovini zakoreninjena že več stoletij in je neločljivo povezano s švicarsko identiteto. V zvezni ustavi pa ni podrobno opredeljena v posebnem členu, temveč izhaja iz pristojnosti parlamenta in vlade.
Potem ko se je Bern pridružil sankcijam Evropske unije proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino, se je znova sprožila razprava o nevtralnosti alpske države. Organizacija Pro Suisse, pobudnica ljudske pobude, je uspela zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma, s katerim je želela uveljaviti strožjo opredelitev nevtralnosti in jo bolj zasidrati v ustavi.
Pobuda predvideva, da se v ustavo izrecno zapiše, da je švicarska nevtralnost trajna, kot tudi prepoved pristopa h kakršnemu koli vojaškemu ali obrambnemu zavezništvu, kot je Nato, razen v primeru napada na državo. Prepovedali bi tudi uvedbo sankcij proti vojskujoči se državi, razen sankcij Združenih narodov.
Pobudo je podpirala največja švicarska stranka, desno usmerjena Ljudska stranka (SVP), nasprotovali pa so ji vlada, parlament in večina večjih političnih strank.
Zagovorniki so predlog zagovarjali s potrebo po ohranitvi verodostojne trajne oborožene nevtralnosti, medtem ko so nasprotniki opozarjali, da bi strožja ureditev omejila manevrski prostor Švice v času naraščajočih geopolitičnih napetosti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.