Ali lahko Evropska unija ustavi razkroj medijske svobode?

In kaj je v času prevzemov medijev storila Evropska unija? Bolj malo. Evropske inštitucije so sicer večkrat javno kritizirale odnos Madžarske in Poljske do neodvisnih medijev, Budimpešta in Varšava pa sta zgolj "nadaljevali s širjenjem svojega vpliva in nadzora z efektivno formulo – financiraj svojega prijatelja in utišaj svojega sovražnika", piše Politico. 

Poljsko državno naftno podjetje PKN Orlen, katerega vodstvo je blizu vladajoči stranki Zakon in pravičnost, še naprej poskuša s prevzemom lokalnih medijev. "Cilj seveda ni razširiti dejavnosti onkraj fosilnih goriv, ampak nadzirati sporočila." Kot navajata avtorja, na Madžarskem deluje le še peščica neodvisnih medijskih hiš, portalov in radio postaj, na katere vlada zaenkrat še nima neposrednega vpliva.

Toda tudi ti mediji se soočajo s številnimi pritiski. "Ko vladajoči stranki ne uspe nadzorovati ali kupiti sporočanja, aktivira svoje odvetnike." Ob tem Politico navaja primer Gazete Wyborcza in oko.press kot tudi nekaterih mnenjskih voditeljev, kot je Wojcieh Sadurski, kjer je vlada uporabila t. i. obtožbe SLAPP. "Gre za politično motivirane tožbe, ki so namenjene zastraševanju medijskih organizacij in jih obremenjujejo s pravnimi stroški."

Evropska komisija se je sicer hitro odzvala na poteze Poljske in Madžarske in v njih prepoznala grožnjo za evropsko demokracijo. A avtorja opozarjata, da komisija praktično ni ukrepala. V priporočilu o vladavini prava iz leta 2016 je posebej poudarila stanje svobode medijev na Poljskem in ga označila za zaskrbljujoče. Vendar dlje od tega ni šla.

"Veliko praznega govora je bilo slišati v letu 2020, ko je komisija svobodi medijev namenila posebno poglavje v poročilu o vladavini prava. Vendar se znova na terenu ni nič zgodilo." Nedavno je komisija ustanovila delovno skupino za sprejetje zakonodaje, ki bo obravnavala vladne tožbe proti medijskim hišam. Vendar tudi če bo sprejeta, opozarjata Bodnar in Morijn, bo zakonodaja prišla prepozno, saj je večina medijev že v rokah vladajočih političnih strank. Komisija je preučila tudi pritožbe glede medijske konkurence, vendar je na koncu, kot kaže, sklenila, da ne more ukrepati.  

Komisija sedaj pripravlja Zakon o medijski svobodi za leto 2022, ki naj bi okrepil pristojnosti EU pri sankcioniranju držav, ki kršijo medijsko svobodo. "Toda tudi to bo verjetno zašlo v slepo ulico. Iniciativa bo usmerjena proti Poljski in Madžarski, zato bosta državi skušali odpreti debato in razvrednotiti dialog." Prav tako pa bi implementacijo zakona lahko spodbijala nacionalna sodišča.

Oba zagovornika človekovih pravic pa sicer pravita, da obstaja drug način. Ustanovne pogodbe EU zahtevajo, da nacionalne parlamentarne volitve ter volitve za evropski parlament potekajo svobodno in pravično, kar pa ni izvedljivo brez neodvisnosti medijev. Prav to pa daje komisiji moč za posredovanje, ko je medijska svoboda okrnjena. 

Spomnimo, Organizacija za varnosti in sodelovanje v Evropi (OVSE) je v nedavnem poročilu madžarske parlamentarne volitve 2018 ter poljske predsedniške volitve 2020 označila za nepoštene, kot razlog pa navedla nadzor državnih medijev nad informiranjem volivcev.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen tako po mnenju avtorjev ne bi smela sprožiti še enega visokoletečega zakonodajnega projekta, ampak bi morala ukrepati z vzvodi, ki so ji že na voljo, da bi zaščitila neodvisne medijev in Madžarom in Poljakom zagotovila pravico do svobodnih in poštenih volitev. "In če se to ne zgodi kmalu, bi moral Evropski parlament spodbuditi komisijo, naj ukrepa, in to hitro. Navsezadnje je prihodnja sestava parlamenta (in njegova legitimnost) odvisna od svobodnih in poštenih volitev v celotni EU." 

V Evropi je v zadnjih mesecih slišati tudi več skrbi v povezavi s stanjem v Sloveniji, predvsem glede Slovenske tiskovne agencije STA, ki že 138 dni opravlja službo brez plačila zanjo s strani vlade Republike Slovenije. Med drugim je Pravna mreža za varstvo demokracije na ljubljansko tožilstvo zaradi nespoštovanja zakonskih obveznosti do STA kazensko ovadila direktorja Ukoma Uroša Urbanijo.