Utrujeni kontrolorji: v enem mesecu šest skorajšnjih trkov letal

Incident, ki se je zgodil 27. julija in v katerem se je letalo, ki je pristajalo, za las izognilo drugemu letalu, ki je imelo dovoljenje za prečkanje vzletno-pristajalne steze, je bil prvi od šestih skorajšnjih trkov na letališču Sydney v približno enem mesecu. Incidenti so sprožili nadzor nad delom tamkajšnjih kontrolorjev zračnega prometa.

Od 10 kontrolorjev, ki so bili takrat na dolžnosti, jih je pet v avstralskem sistemu za ocenjevanje utrujenosti prejelo oceno H za visoko tveganje, je razvidno iz internega poročila, ki ga je pridobil Reuters. Eden je bil ocenjen z oceno M (srednje tveganje), drugi pa z L (nizko tveganje).

"Danes zjutraj imamo približno pet primerov visoke utrujenosti. To je malo noro," je vodja izmene kontrolorja povedal direktorju upravljanja zračnega prometa v internem klicu po skorajšnjem trčenju. "Na srečo letali nista trčili, ampak je bilo precej blizu in vsi tukaj zgoraj so precej pretreseni," je še dejal v posnetku.

Dva od treh kontrolorjev, ki so bili neposredno vpleteni v incident, sta bila visoko utrujena, tretji pa je bil srednje utrujen.

Airservices Australia, vladna agencija, ki zaposluje kontrolorje zračnega prometa v državi, zadeve ni želela komentirati, saj da preiskava incidenta še poteka. Avstralski urad za varnost v prometu pa preiskuje vseh šest skorajšnjih trčenj, da bi ugotovil, ali imajo skupne varnostne težave ali prispevajoče dejavnike.

Sistem za obvladovanje utrujenosti sicer ne meri, ali je kontrolor dejansko utrujen. Namesto tega uporablja avtomatizirano oceno dejavnikov, kot sta delovna obremenitev in razporejanje, za oceno tveganja utrujenosti.

Glede na oceno so lahko kontrolorji podvrženi blažilnim ukrepom, ki jih odobrijo lokalni vodje izmen ali direktor upravljanja zračnega prometa, ki ima lahko sedež v drugem mestu. Ti ukrepi lahko vključujejo daljše odmore, omejitve obsega prometa, ki ga upravlja kontrolor, ali predčasen konec izmene.

Predsednik Civilnega letalstva Scott Nugent, čigar sindikat zastopa približno 85 odstotkov avstralskih kontrolorjev zračnega prometa, je za Reuters povedal, da je bilo v zadnjih letih vse večje število izmen ocenjeno kot tiste, ki nosijo povečano tveganje utrujenosti, kar kaže na to, da kontrolorji manj počivajo in delajo dlje.

Če kontrolor meni, da je zelo utrujen, ne bi smel delati v skladu z varnostnimi predpisi, je poudaril. "Vendar pa pomanjkanje osebja vodi do tega, da ljudje delajo več nadur, imajo manj prostih dni, delajo pod večjim pritiskom in utrujenost se povečuje," opozarja.

Neimenovana kontrolorja sta za Reuters povedala, da se soočata z velikim pritiskom za delo nadur, saj prejemata klice in sporočila, v katerih ju pozivajo k opravljanju dodatnih izmen, hkrati pa vesta, da bi lahko njihova odsotnost že tako preobremenjene kolege pustila pod večjim pritiskom.

V Avstraliji lahko kontrolorji delajo do 10 zaporednih izmen, vključno z dodatnimi in izrednimi, in so omejeni na 80 ur neprekinjenega dela. V Kanadi lahko kontrolorji delajo do osem zaporednih dni, v ZDA pa do šest. Ker kontrolorjev primanjkuje po vsem svetu, so številni prisiljeni v nadure. Samo lani so v ZDA za izplačilo nadur kontrolorjem porabili 200 milijonov dolarjev.