Tajvan razvija samomorilske podmornice za obrambo pred Kitajsko

"Tajvan je sveti in neodtujljivi del kitajskega ozemlja," ponavljajo v Pekingu. Na otoku, ki leži približno 160 kilometrov od jugovzhodne kitajske obale, zaradi takšnih izjav skušajo čim bolj okrepiti svojo obrambo. Mnogi se namreč bojijo, da bi tlenje na relaciji Tajpej–Peking kaj hitro lahko preraslo v oboroženi konflikt.

Podjetje Thunder Tiger Group iz tajvanskega mesta Tajčung razvija prototip podmornice brez posadke, ki bi ga v primeru vojaškega spopada lahko uporabili kot samomorilsko orožje. Imenuje se Seawolf 400 in v dolžino meri štiri metre.

"V minulem desetletju smo izdelovali le srednja do majhna podvodna plovila, ki bi nadomestila potapljače v izvidniških misijah. Potem pa smo pomislili, da bi v obalnih teritorialnih vodah morda potrebovali večje ploščadi. Zato smo zgradili štirimetrsko podmornico. Ta nova platforma bi lahko vsebovala več znanstvene opreme, njena elektronska enota pa bi lahko opravila nekaj analiz. Najpomembneje pa je, da smo lahko v zadnjem letu in pol, ko so se mednarodni odnosi in gospodarstvo začeli spreminjati, s takšno platformo prispevali tudi k naši obrambi," je dejal prvi mož podjetja Thunder Tiger Group Gene Su. 

Tajvanska vlada in njene zavezniške države podpirajo, da se Tajvan loteva asimetričnega vojskovanja. 2Recimo, da bi sovražnikove podmornice stale več milijard dolarjev, naša premična majhna podmornica pa relativno malo. Toda vseeno bi lahko z njimi odvrnili sovražnika," je na primeru pojasnil Su in ob tem poudaril, da je njihova tehnologija cenovno učinkovita.

Po besedah snovalcev bi se podmornice Seawolf 400 najbolje odrezale, če bi jih razporedili v velikem številu. "Sovražnikovi podvodni izvidniki bi naše območje pregledali še pred svojim pristankom. Po tem njihovem pregledu bi torej lahko splavili te samomorilske podmornice brez posadke in tako presenetili napadalca," je ocenil vojaški analitik Erich Shih.

"Kritiziranje Kitajske zaradi Tajvana bo imelo nevarne posledice," je v petek opozoril kitajski zunanji minister Čin Gang in ocenil, da njegova država postaja "vse večja sila za mir in pravičnost". Po njegovih besedah je tajvansko vprašanje jedro temeljnih interesov Kitajske, od česar Peking ne odstopa. Tajpej pa vrača, da je Kitajska tista, ki spodkopava mir in stabilnost.