Tajvanski pomorščaki obudili eno največjih selitev v zgodovini

Domorodna ljudstva Tajvana, ki danes predstavljajo le še majhen delež prebivalstva otoka, veljajo za prednike številnih skupin, ki so naselile območja od Havajev in Velikonočnega otoka v vzhodnem Pacifiku pa vse do Madagaskarja ob vzhodni obali Afrike.

Ne povezujejo jih le genetske in jezikovne sorodnosti, temveč tudi navigacijske sposobnosti, ki so jih podedovali od prednikov. Slednji so namreč z zelo preprostimi plovili premagovali izjemne razdalje in uspešno našli pot do majhnih kopenskih območij. Ta potovanja še dandanes veljajo za ene največjih selitev v zgodovini človeštva, piše CNN.

In tako se je 20 pripadnikov ljudstva Tao s tajvanskega otoka Lanyu odpravilo na približno 179 kilometrov dolgo plovbo. Izmenično so veslali proti močnim tokovom, da bi dosegli ljudstvo Ivatan na otoku Batan, ki leži na skrajnem severu Filipinov, s tem pa ponovili pot, za katero domnevajo, da so jo prvič opravili njihovi predniki pred več kot 4000 leti.

Na pot so se odpravili s kanujem, ki ga je izdelalo več kot 200 ljudi iz šestih plemenskih skupnosti, poimenovali pa so ga "Ovayan", kar pomeni "Zlato prijateljstvo". Pri izdelavi so uporabili tradicionalne metode spajanja posebej obdelanega lesa, pri katerih niso potrebovali žebljev.

"Če je površina neravna, z majhnimi izboklinami tu in tam, bo upor morja precej večji," je v promocijskem videoposnetku povedal ladjedelnik Hsieh Chen-Hsiung. Podvig je podprla tajvanska vlada.

In pot jim je uspela, ob prihodu so jih pričakali domačini, ki so jih sprejeli s plesnim nastopom in bobni.

"To ni le pomemben dan za Tihi ocean, temveč tudi dan spomina za avstronezijska ljudstva," je dejal Maraos, predsednik Tajvanske fundacije za kulturo domorodnih ljudstev (IPCF). Maraos, tako kot številni pripadniki ljudstva Tao, uporablja samo eno ime.

Odprava naj bi obudila pomorsko pot, ki je sicer niso uporabljali že 300 let in ki je bila v preteklosti skoraj nemogoča, predvsem zaradi pomanjkanja zemljevidov in zaradi preprostih plovil, ki so jih nekoč uporabljali ti izjemni pomorščaki v kanalu Bashi.

Ljudstvo Tao je ena manjših domorodnih skupnosti na Tajvanu; po uradnih podatkih šteje le 5120 pripadnikov. Domorodna ljudstva danes predstavljajo približno tri odstotke od 23 milijonov prebivalcev Tajvana – prebivalstva, ki ga večinoma sestavljajo potomci Han Kitajcev, ki so se na otok priselili s celinske Kitajske. Kljub temu je bila vloga domorodnih ljudstev ključna v zgodbi o veliki selitvi čez Tihi ocean.

"Popolnoma gotovo je, da se je njihova pot začela na Tajvanu, morda pred 5000 leti," je za CNN povedal profesor arheologije Peter Bellwood. "Nato se je razširila na Filipine in še naprej."

Skupine so se širile še na druga območja, kot so Indonezija in pacifiški otoki, to pa potrjujejo tudi arheološki zapisi in sledovi DNK, je dodal.

Avstronezijske skupine s Tajvana so med odpravami s seboj na čolne prinašale hrano, je povedal, med drugim jam in taro ter tudi živino. "Brez teh živali in rastlin ne bi mogle preživeti na majhnih otokih," je dejal Bellwood.

Pomorščaki so imeli osnovno znanje astronomije, zato so lahko videli, kam plujejo, poleg tega pa so si morda še zapomnili, od kod so prišli in v katero smer se morajo vrniti, da bi dosegli dom.

Tajvan je bil tudi prva prepoznavna izhodiščna točka širjenja številnih avstronezijskih jezikov, je povedala Victoria Chen, višja predavateljica na Univerzi Victoria v Wellingtonu na Novi Zelandiji. Številni od teh jezikov imajo še danes podobne besede, na primer za število pet: lima v indonezijskem jeziku bahasa, rima v maorščini na Novi Zelandiji in elima v havajščini.

Vendar so na Tajvanu odkrili še več različic avstronezijskih jezikov, skupaj z bolj zapletenimi slovničnimi strukturami in obsežnejšim besediščem, kar je jezikoslovcem omogočilo nove vpoglede. In prav ta velika raznolikost kaže, da je bil Tajvan prvotno izhodišče širjenja te jezikovne družine, je dejala Chen.

Čeprav to teorijo znanstveniki večinoma sprejemajo, so tako imenovano teorijo iz Tajvana v zadnjih letih izpodbijali nekateri akademiki iz celinske Kitajske, ki želijo dokazati, da so bili začetki avstronezijskih ljudstev pravzaprav v južni Kitajski.

To razlago Tajpej zavrača in trdi, da naj bi šlo za poskus krepitve ozemeljskih zahtev Pekinga do Tajvana, ki si ga Kitajska lasti, čeprav ga v zgodovini nikoli ni dejansko nadzorovala.