Tajvanska predsednica razglasila zmago na volitvah

"Upam tudi, da oblasti v Pekingu razumejo, da demokratičen Tajvan in naša demokratično izvoljena vlada ne bosta popustila pod grožnjami," je dejala predsednica, ki so ji zmago napovedovale že volilne ankete zaradi protikitajskega razpoloženja v tajvanski javnosti, ki je posledica trdega pristopa oblasti v Pekingu do prodemokratičnih protestov v Hongkongu.

Dodala je, da izid volitev kaže, da prebivalci Tajvana zavračajo politiko Kitajske "ena država, dva sistema".

Dvostranski odnosi morajo temeljiti na miru, enakosti, demokraciji in dialogu, je poudarila.

Zahvalila se je mladim volivcem

V nagovoru množici na sedežu svoje kampanje v Taipeju se je zahvalila mladim volivcem, ki so danes prvič odšli na volišča in jo podprli. Danes je sicer prvič lahko volilo kar 1,18 milijona od skupno 19,3 milijona volilnih upravičencev.

Izrazila je prepričanje, da bodo prijatelji v Hongkongu veseli nad njihovo današnjo odločitvijo.

Končni uradni izidi kažejo, da je Tsaijeva zmagala s 57,1 odstotka podpore. Podatki volilne komisije kažejo, da je prejela rekordnih 8,2 milijona glasov, kar je 1,3 milijona več kot na volitvah 2016. To bo njen drugi in hkrati zadnji štiriletni mandat.

Njen glavni tekmec Han iz opozicijske Nacionalistične stranke (Kuomintang) je prejel 39 odstotkov glasov, neodvisni kandidat James Soong pa štiri.

Ob zmagi so ji čestitale ZDA

63-letna Tsaijeva iz vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP), prva ženska na predsedniškem položaju na Tajvanu, je sicer imela že v večini anket udobno prednost pred 62-letnim Hanom, ki je župan pristaniškega mesta Kaohsiung na jugu otoka.

Ob zmagi so ji že čestitale ZDA. Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je ob tem čestital tudi Tajvanu, ki je "znova pokazal moč svojega trdnega demokratičnega sistema, ki je skupaj s tržno ekonomijo in živahno civilno družbo model za regijo". Predsednico pa je pohvalil, ker je razvila močno partnerstvo z Washingtonom in ker je kljub pritiskom zavezana stabilnosti v odnosih s Pekingom.

V predvolilni kampanji so bili v ospredju odnosi z veliko sosedo, se je pa dotaknila tudi vprašanj gospodarstva, energetike, nacionalne varnosti, širjenja dezinformacij, reforme pravosodja, delovnih pogojev, izobraževanja in socialne varnosti.

19,3 milijona volilnih upravičencev je danes volilo tudi 113 poslancev tajvanskega parlamenta. Vladajoča Demokratske napredne stranke (DPP) je ohranila večino z 61 sedeži, kar je sicer manj od sedanjih 68. Glavna opozicijska stranka Kuomintang je dobila 38 sedežev, kar so trije več od sedanjih 35. Manjša opozicijska stranka je izgubila vse tri sedeže, ostale stranke in kandidati pa so si razdelili 14 poslanskih mest.

Predsednica je januarja lani zavrnila načrt kitajskega predsednika Xi Jinpinga, po katerem naj bi prišlo do združitve s Tajvanom po načelu "ena država, dva sistema", ki je veljavi tudi v Hongkongu.

Tajvan ima svojo vlado od leta 1949, ko so se tja po porazu proti komunistom v državljanski vojni zatekli kitajski nacionalisti. Peking ima demokratični otok za del svojega ozemlja in grozi z uporabo sile, če bi se odločil za neodvisnost.