Talibani vse bližje Kabulu, države evakuirajo svoje diplomate

Po hitrem napredovanju talibanov skušajo številne države čim prej evakuirati svoje delavce. Tako se bo v ZDA do konca tedna vrnilo 3.000 ameriških vojakov, ki bodo skušali poskrbeti za varen odhod diplomatov in drugega osebja. ZDA nameravajo iz glavnega mesta Kabul dnevno prepeljati na tisoče ljudi.

Ameriško veleposlaništvo je tamkajšnje osebje obvestilo, da imajo na voljo tako sežigalnico kot tudi druga orodja za uničenje občutljivega materiala. Talibani bi lahko tako dokumente kot drugo opremo, na primer zastave, uporabili za propagando. Velika Britanija bo na pomoč pri evakuaciji poslala 600 vojakov, število zaposlenih na veleposlaništvu pa bodo zmanjšali na absolutni minimum. Enako je storila tudi Nemčija. Danska in Norveška bosta svoji veleposlaništvi popolnoma zaprli.

Brez upora so talibani danes zavzeli še glavno mesto vzhodne afganistanske province Paktika, so potrdili trije lokalni politiki. Zasegli so pomembne vladne urade, vključno z uradom guvernerja, sedežem policije, upravo obveščevalne službe in mestnim zaporom. V siloviti ofenzivi, ki so jo talibani sprožili pred nekaj več kot tednom, so tako zavzeli že 19 glavnih mest od skupno 34 afganistanskih provinc. Vodja Združenih narodov je dejal, da situacija uhaja izpod nadzora in ima uničujoče posledice za civiliste. Svoje domove je moralo zapustiti že več kot 250.000 ljudi.

Talibani hitro napredujejo, vse odkar so se ZDA in druge tuje vojaške sile po 20 letih vojaških operacij umaknile s terena. Leta 2001 so talibane odstavili z oblasti, takrat pa je na območju prišlo do velikega napredka na področju človekovih pravic. Številni se zdaj bojijo, da bo šlo večletno prizadevanje v nič, poroča BBC. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so bile pod talibani ženske na primer prisiljene nositi vsestransko pokrivalo burko, za dekleta, starejša od deset let, je bilo izobraževanje omejeno, poleg tega pa so v državi izvrševali brutalne kazni, med drugim tudi javne usmrtitve. 

Afganistanski predsednik Ašraf Gani je sicer v soboto zagotovil, da je ponovna mobilizacija vladnih oboroženih sil v državi trenutno največja prioriteta. Predsednik ni namignil, da bi morda odstopil ali prevzel odgovornost za trenutne razmere. "Ponovna mobilizacija naših varnostnih in obrambnih sil je naša glavna prioriteta, v zvezi s tem pa so bili sprejeti resni koraki," je dejal v televizijskem nagovoru.

Al Kaida bi lahko začela znova ogrožati ZDA in celotni zahodni svet

"Hitrost osvajanja ozemlja in podrejanja regionalnih oblasti je šokantna, kar kaže na to, da nekatere ameriške predpostavke enostavno ne držijo. Očitno afganistanske policijske in vojaške sile in tudi politika niso bili dovolj motivirani, usposobljeni in pripravljeni, da bi se uprli talibanom," meni profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede spričo bliskovite ofenzive talibanov, v okviru katere so v tednu dni zavzeli večino strateških mest, približujejo pa že tudi prestolnici Kabul.

"Obžalovanja vredno je, da se afganistanski vojaki predajajo, da so pobegnili. Velik del ozemlja so talibani osvojili brez boja in odpora," je opozoril Prezelj. Predpostavka, da je Afganistan po več kot desetletnem usposabljanju varnostnih in političnih organov sposoben vladanja in zagotavljanja varnosti, in da je torej odhod mednarodnih sil možen, se je tako izkazala za napačno.

"Zdaj se odpira nevarnost, da se Al Kaida in podobne teroristične skupine znova nastanijo v tej delno propadli državi in začnejo znova ogrožati ZDA in celotni zahodni svet. Nevarno je, da se začne znova dogajati tisto, zaradi česar so Američani in koalicija leta 2001 sploh prišli v Afganistan. Vse to pa je obžalovanja vredno. Za to so bili potrošeni milijoni evrov. Umrlo je ogromno ljudi in smo spet v izhodišču," je razočaran Prezelj, sicer tudi predsednik društva Evro-atlantski svet Slovenija.

Velika nevarnost se odpira tudi s tihotapljenjem mamil iz Afganistana, s čimer bodo talibani želeli financirati državo in svoje ambicije, je še opozoril.

Če bodo talibani prevzeli oblast, se sicer Afganistanu ne piše nič dobrega

ZDA in Evropa so bile glede na napačne predpostavke očitno nepripravljene. ZDA pa so zdaj soočene z dvema slabima možnostma. "Še enkrat se bodo morale odločiti, ali bodo vztrajale pri umiku ali pa se bodo odločile za povratek. Če se bodo odločile za slednje, bo to močno vplivalo na kredibilnost ameriškega predsednika, ker se je očitno narobe odločil. Če pa se ne bodo odločile za povratek, potem bodo ZDA kritizirane kot soodgovorna država za številne žrtve, ki se bodo zdaj pojavile," je menil.

Če bodo talibani prevzeli oblast, se sicer Afganistanu ne piše nič dobrega. "Uvedli bodo svojo obliko nedemokratične oblasti. Ne bodo spoštovali manjšin, človekovih pravic ... Ključna bo podvrženost veri in absolutna pokorščina, ne bo se smelo voliti, niti ne hoditi v šolo," je prihodnost Afganistana opisal Prezelj.

Znotraj države bodo zagotovo obračunali z vsemi, ki jih niso podpirali; po drugi strani pa se bodo navzven verjetno želeli pokazati kot konstruktiven element vladanja na tem območju, je dejal. "Torej, navznoter bodo obračunali z nasprotniki, navzven pa bodo želeli normalizirati situacijo, da je življenje v Afganistanu normalno, tradicionalno, utečeno, da je Afganistan normalna država," je še menil.

Radikalna verska skupnost je bistveno bolje vojaško organizirana kot sekularna

Afganistanska družba je sicer razklana na sekularno in versko radikalno skupnost. Slednja je bistveno bolje vojaško in paravojaško organizirana kot sekularna, je razložil Prezelj. "Zdaj gre za umikanje nenasilnih, moderniziranih ljudi proti tradicionalni paravojaški sili, ki se ne bo ustavila, ki ne bo pomišljala, da bi fizično odstranila vse tiste, ki podpirajo mednarodno skupnost in ne njih," je povedal.

Talibani po njegovih besedah svojo moč črpajo iz relativno velikega števila ljudi, ki jih podpirajo, črpajo iz tradicije, iz relativno radikalne zavezanosti veri in tudi dobre organiziranosti. "So tudi mednarodno preverjali pripravljenost določenih večjih držav za intervencijo," je še pojasnil in izpostavil predvsem Kitajsko in Pakistan.

Slednjemu po ocenah Prezlja očitno ustrezajo neurejene razmere v Afganistanu. "Tukaj ne bi mogel izključiti malignega udejstvovanja delov pakistanske oblasti," je dejal. "Talibani pa so na teh osnovah očitno ugotovili, da je najboljša časovna priložnost za ofenzivo ravno zdaj, ko je sekularna afganistanska družba še relativno šokirana zaradi odhoda mednarodnih sil in v tem smislu nepripravljena," je menil Prezelj.

"Kabul bo padel v kakšnem tednu ali mesecu"

Glede na hitrost osvajalskega pohoda Prezelj pričakuje, da bo v kakšnemu tednu ali mesecu padla tudi prestolnica Kabul. Boji za prestolnico naj bi bili sicer težji, vsaj dokler bodo tam Američani, napoveduje.

Da bi vladnim silam uspelo obrniti ta trend, je po Prezljevem mnenju relativno malo možnosti. "Če bi želela afganistanska vlada prevzeti nazaj oblast, se bo morala okrepiti in reorganizirati," je dejal in dodal, da bo potrebovala tudi pomoč iz tujine in morala v protiofenzivo. "To pa pomeni državljansko vojno," je povedal.

Obstaja sicer tudi možnost, da bi vojaško napredovanje talibanov vendarle ustavili, nato pa bi se začela pogajanja glede prihodnje oblasti v Afganistanu in oblikovanje neke talibansko-netalibanske koalicije, s čimer bi se Afganistan v veliki meri izognil državljanski vojni, je še dodal Prezelj. "Politika je vendarle v veliki meri stvar pragmatizma," je dejal.

Po drugi strani je možna tudi "teorija zarote", da bi nekdo želel prisiliti Američane, da se vrnejo v Afganistan, je še dodal Prezelj.