Hrvaški fotograf o življenju med talibani: Večina jih ne zna niti vklopiti računalnika

Ste razmišljali o potovanju v Afganistan? Najbrž ne, čeprav se ta arabska dežela v resnici lahko ponaša s številnimi naravnimi danostmi, pravi hrvaški fotoreporter Zoran Marinović. V državi, kjer so konec avgusta oblast na silo prevzeli talibani, je preživel 20 dni. Na vprašanje, kako se sploh pripraviti na takšno potovanje, odgovarja, da je to nemogoče. "Zdi se mi, da v tem primeru preveč razmišljanja, načrtovanja in tehtanja lahko kvečjemu škodi," razkriva za domače medije. S sabo je vzel le najnujnejše: potni list, fotoaparat, nekaj oblačil in – dolarje. "Lahko tudi brez vsega drugega, samo brez dolarjev nikar," pravi Marinović.

Fotoreporter, ki je bil v zadnjih 20 letih v Afganistanu sicer že večkrat, preseneti z izjavo, da nikoli ni bilo varnejše, kot je sedaj. "Bo pa cena tega miru visoka," dodaja. 

"Manjkajo jim samo še 'lenonke', sicer pa so videti kot hipiji"

Kot njegovo reportažo povzema portal Slobodna Dalmacija, talibani ne marajo, da se jih imenuje tako. Taliban v njihovem jeziku pomeni vajenec. Ljubši jim je izraz mudžahid – kdor se z orožjem bori za uveljavitev svojih političnih idej. V njihovem svetu je tisto, kar reče vodja oziroma neposredni nadrejeni, sveto. "Ko mi je tamkajšnji šef Juma Gul Haqmal odobril vstop v državo, zame ni bilo več ovir. Dovolj je bila ena njegova beseda. Seveda pa je glavno vprašanje, ali ti je vodja naklonjen ali ne. Njihov sistem temelji izključno na ustrahovanju in kaznih," pravi Marinović.

Po njegovih besedah so talibani še vedno radikalni, pa vendar ne tako, kot so bili v devetdesetih letih. Omeni njihove mlade pripadnike – vsi imajo pametne telefone. Dekleta za zdaj še hodijo v šolo, ženske, ki so seveda pokrite z burkami, vsaj do poldneva še lahko srečaš na ulici ali tržnici. "Pomembno je vedeti, da so tukajšnja pravila stara 1400 let. Nemogoče je potem kar čez noč ustoličiti demokracijo, kot je to zadnjih 20 let poskušal Nato. Rezultat pa so bili korupcija brez primere, spopadi med različni plemeni, nemotivirana vojska in plenilska policija," meni Marinović.

Večina talibanov ima dolge lase in brado, "manjkajo jim samo še 'leonke', sicer pa so videti kot hipiji", jih slikovito opiše. Praviloma ne nosijo uniform, ampak so zaviti v dolge šale in rute. Številni ves čas nosijo orožje, ki si ga obesijo okoli ram "kot kakšne kitare". Čeprav vzbujajo strah, so po besedah fotoreporterja med njimi "dobri" in "slabi". So takšni, ki ljudem ne želijo storiti žalega, spet drugi so "nori in agresivni".

Zanašajo se na "božjo pomoč"

Glede izobrazbe so talibani "neobremenjeni", je zapisal Marinović: "Večina ne ve, kako vklopiti računalnik. V vojni so stvari neprimerljivo enostavnejše: osredotočen si zgolj na hrano, strelivo in sovražnike. In to je to. V miru pa so stvari bolj zapletene. Kako nameravajo talibani vzpostaviti potrebne mehanizme za delovanje države, nikomur ni jasno. Za zdaj se zanašajo na 'božjo pomoč'."

Vsakdanje življenje, kot smo ga vajeni tu, tam ne teče, in Marinović to izpostavi kot osrednji problem: "Tam ni vojske, carina, sodišče, banke, letališča – nič od tega ne deluje," pove. Mnogi so ga, kot dodaja, na ulici prosili, naj jih reši, naj jih odpelje iz države. To opiše kot "šokantno doživetje", saj, kot pravi, tem ljudem ni mogel pomagati: "Lahko sem se le sprijaznil z dejstvom, da ne morem preoblikovati človeških usod in življenj."

So bili pa zanj to težko trenutki, izpostavlja: "Na primer, ko me je po dvajsetih dneh voznik odpeljal čez mejo in potem od mene ni hotel vzeti denarja, ampak je padel na kolena in me prosil, naj ga rešim."  Dodaja, da bi s takšnim trpljenjem morali soočiti tiste, ki so sovražno nastrojeni proti migrantom. "Pripeljal bi jih sem, lahko le za minuto ali dve. Prepričan sem: večja kot je razdalja, polnejši kot je hladilnik, toplejša kot je voda in mehkejši kot je kavč, lažje je sovražiti – nekoga tam daleč," poudarja Marinović.

Talibani so ljudem med drugim prepovedali celo ukvarjanje s športom, glasbo ali, recimo, britje brade. "Obnašajo se, kot bi bili pijani, in to v državi, kjer je alkohol strogo prepovedan. Bojim pa se, da jih realnost še ne bo hitro streznila. Ponašajo se s to 'zmago' nad ZDA, ki pa bi lahko bila pirova," meni Marinović in doda: "Občutek imam, da so jih Američani zdaj na neki načini prisilili, da vodijo državo, a na to več kot očitno še niso pripravljeni."