Apokaliptični prizori iz Teherana: ogenj, kaos in tema

V bližini Teherana je po zračnem napadu ZDA in Izraela v plamenih skladišče nafte. Nebo nad Teheranom je prekril črni dim, ameriško-izraelski napadi na naftna skladišča naj bi po besedah tiskovnega predstavnika zunanjega ministrstva povzročili izpust nevarnih in strupenih snovi v zrak.

Zračna obramba se je po navedbah izraelske vojske odzvala na vsaj štiri valove raketnih napadov iz Irana. V luči tega so se v večjem delu severnega, južnega in osrednjega Izraela oglasile sirene, ki opozarjajo na zračne napade, prebivalcem pa so oblasti odredile, naj se zatečejo v zaklonišča ali druge varne prostore.

Opozorila pred nevarnostjo so pozneje preklicali. Izraelski mediji pa so poročali, da je bilo iz Irana izstreljenih več raket. Večino raket naj bi zračna obramba prestregla.

"Če bodo sovražniki Irana poskušali uporabiti katero koli državo za napad ali invazijo na naše ozemlje, bomo prisiljeni odgovoriti na ta napad. Odgovori ne pomenijo, da imamo spore s to državo ali želimo škodovati njenim prebivalcem - odgovorili bi iz nujnosti," pa je v predvajani izjavi na državni televiziji povedal iranski predsednik Masud Pezeškjan.

Iranski predsednik se je pred tem v soboto opravičil za napade na sosednje države. Kot je dejal, bo Iran takšne napade ustavil, če z ozemlja sosednjih držav ne bo napadov nanj. Iran namreč na ameriško-izraelske napade, ki so se začeli 28. februarja, med drugim odgovarja tudi z napadi na ameriška oporišča in druge cilje v zalivskih državah.

Axios, ki se sklicuje na vire v Trumpovi administraciji, piše, da so Američani razpravljali o morebitnem zasegu otoka Hark, strateškega terminala, skozi katerega gre približno 90 odstotkov iranskega izvoza surove nafte.

Otok Hark se nahaja v Perzijskem zalivu, približno 25 kilometrov od iranske obale, nasproti province Bušer na jugozahodu države. Nahaja se približno na sredini severnega dela zaliva, ob glavnih morskih poteh za izvoz nafte.

Ameriški predsednik Donald Trump je obelodanil idejo o napotitvi ameriških kopenskih čet v Iran, da bi si zagotovili tamkajšnje zaloge obogatenega urana. Ob tem je dejal, da si ne želi videti kurdske ofenzive proti Iranu, zavrnil je tudi pomoč dveh britanskih letalonosilk, češ da nista več potrebni.

"Na neki točki morda bomo. To bi bila dobra stvar. Tega se še nismo lotili, vendar je nekaj, kar bi lahko storili kasneje," je o napotitvi kopenskih čet v Iran in o zagotovitvi iranskega urana na krovu predsedniškega letala Air Force One dejal Trump.

Tudi na splošno ni izključil možnosti uporabe kopenskih enot v Iranu. "Ali bi lahko bila možnost? Morda iz zelo dobrega razloga. Moral bi biti zelo dober razlog. Če bomo to kdaj storili, bi bil (Iran) tako zdesetkan, da se ne bi mogel boriti na kopnem," je še dejal.

Padajoči ostanki sestreljene rakete so danes v Bahrajnu ranili tri osebe. V iranskem napadu z dronom pa je bil poškodovan tamkajšnji obrat za razsoljevanje vode, je sporočilo notranje ministrstvo v Bahrajnu.

Združeni arabski emirati in Kuvajt so medtem sporočili, da se zračna obramba odziva na napade z raketami in droni. Iz Kuvajta poročajo, da so bili tarča napadov med drugim tudi rezervoarji za gorivo na mednarodnem letališču.

Savdska Arabija pa je danes sporočila, da je prestregla več dronov in preprečila napad z brezpilotnikom, ki je bil usmerjen v diplomatsko četrt v glavnem mestu Rijad. Ostanki sestreljenega drona niso povzročili škode ali žrtev.

Civilna zaščita v Savdski Arabiji je pozneje navedla, da je v regiji Al Hardž južno od Rijada izstrelek ubil dve osebi, še 12 jih je bilo ranjenih. Po navedbah civilne zaščite sta bila ubita indijski in bangladeški državljan v nedoločenem "vojaškem izstrelku", ki je zadel stanovanjsko območje, ni pa potrdila, da je izstrelek iranski.

V Al Hardžu se sicer nahaja ogromna letalska vojaška baza, ki je bila v preteklem tednu že večkrat tarča napadov, kot del povračilnih ukrepov Irana po ameriško-izraelskih napadih preteklo soboto na države v Perzijskem zalivu.

Izraelska vojska je danes izvedla nove napade na Bejrut. Kot je pojasnila, je napadla cilje, povezane z iransko revolucionarno gardo. Libanonske oblasti so danes sporočile, da je bil v izraelskem napadu zadet hotel v Bejrutu, pri čemer so bile ubite štiri osebe. Še najmanj 12 ljudi je bilo ubitih v večernih izraelskih napadih na jugu Libanona.

Po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje je bil v izraelskem napadu na Bejrut zadet hotel, pri čemer so bile ubite štiri osebe, deset pa je bilo ranjenih. O izraelskih napadih so ponoči poročali tudi iz juga države, kjer je bilo po navedbah lokalnih medijev ubitih najmanj 12 ljudi.

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je medtem sporočilo, da so v jutranjih urah z raketami napadli Izrael, "kot odgovor na kriminalno izraelsko agresijo, ki je prizadela desetine libanonskih mest in krajev". Gibanje prav tako trdi, da so se njegovi borci spopadli z izraelskimi silami v bližini obmejnega mesta Ajtarun.

Libanonsko ministrstvo za zdravje poroča, da je bilo od začetka izraelskih napadov na državo v začetku tega tedna ubitih najmanj 394 ljudi, piše CNN. Med žrtvami je tudi 83 otrok in 42 žensk, je povedal minister za zdravje Rakan Nasreddine. V istem obdobju je bilo ranjenih najmanj 1.130 ljudi, med njimi 254 otrok in 274 žensk.