Koliko zalog premore teheranska klet? 'Prihodnji dnevi bodo ključni'

"Skleniti morajo dogovor ali pa bodo morali okrepiti napade in zapreti Hormuško ožino," je odgovor Irana na nedavne napade za 24ur.com ocenil dopisnik britanskega časnika The Telegraph z Bližnjega vzhoda Jotam Confino, ki se nam je oglasil iz Tel Aviva.

"Izrael še ni končal. Pravijo, da so blizu svojemu cilju," je opozoril, medtem ko se obstreljevanje med državama nadaljuje že enajsti dan.

Po današnjih napadih, kjer je Teheran izstrelil manj raket kot običajno, je ocenil, da "Iranu zmanjkuje raket." Jelena Juvan s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je nasprotnega mnenja, saj je po njenih navedbah imel Iran še pred spopadom v regiji največje raketne zmogljivosti v regiji.

"Poteka izjemno močna informacijska vojna, vse tri strani v spopadu lansirajo informacije, ki so njim v prid, tako da s tega vidika je težko izluščiti, kaj je resnica in kaj so ZDA sploh dosegle s tem napadom na jedrske zmogljivosti," je dodala.

Največji razlog za dodatno stopnjevanje napadov Confino vidi v zaprtju Hormuške ožine."Združene države bodo najverjetneje morale ponovno napasti Iran, vključile pa bi se lahko tudi Savdska Arabija in druge države, ki bodo čutile pritisk zaradi zaprtja Hormuške ožine. In takrat se stvari začnejo stopnjevati," je pojasnil.

"Ne mislim, da bi to sprožilo tretjo svetovno vojno dan po tem, ko bo Iran zaprl ožino, je pa to še en korak k vpletanju celotne regije ali celega sveta v to," je dejal. Dvig cen nafte bi ob zaprtju dodatno začutili tudi na stari celini.

Iranski parlament je odobril, da bi lahko zaprli Hormuško ožino, skozi katero gre 20 odstotkov vse svetovne porabe nafte. Če jo zaprejo, bi to po Confinovih besedah v več državah razumeli kot vojno dejanje:"To bi imelo posledice za Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate, Katar, Kuvajt in Irak."

Dobiček bi ob tem spremljali v Moskvi, je dejal:"V trenutku, ko se bodo cene zvišale, kar se bo zgodilo, če bo Iran zaprl ožino, kdo bo imel koristi? Rusija. Kdo bo izgubil? Kitajska," je rekel Confino, ki je opozoril na kitajsko odvisnost od iranske nafte: "Kitajska in Rusija obe podpirata Iran, vendar bo Rusija izgubila veliko manj kot Kitajska."

Četudi Iran trenutno pošilja balistične rakete samo na Izrael, bi lahko kmalu tarča postala tudi ameriška oporišča, vojaki in ladje, ki bi jih lahko napadli Hutijevci, kar bi spodbudilo ameriški spopad z njimi, je poudaril Confino. S tem se je strinjal tudi nekdanji pomočnik ameriškega obrambnega ministra Larry Korb. 

Za Al Jazeero je dejal, da Trump ne bo odnehal: "Izvedel je napad na Iran in zdaj poskuša oceniti, kako učinkovit je bil, ter pravi, da bo še naprej ukrepal proti Iranu, ne da bi bil jasen, kaj točno bo storil. Njegovo osebje si želi pripisati zasluge za to, kar so dosegli z uničenjem treh glavnih lokacij. Toda Trump noče odnehati, medtem ko je v prednosti. Želi nadaljevati."

Sodeč po zadnjih napadih na Izrael, so po besedah Confina v Teheranu pri številu raket omejeni: "Zdi se, kot da Iranu zmanjkuje raket. Sprva smo ocenili, da imajo pred prvim krogom vojne med 2000 in 2500 balističnih raket. Do zdaj so jih izstrelili več kot 500. Izrael ocenjuje, da so medtem uničili vsaj polovico svojih metalcev raket."

Po njegovih navedbah so danes v štirih valovih iz Irana skupno izstelili le med 7 in 10 raket, s čimer naj bi Teheran želel z več napadi manjšega obsega "psihološko izčrpati Izrael".

Juvanova medtem verjame, da so kleti bolj polne: "Dvomim, da ima Iran izčrpane raketne zmogljivosti, še pred začetkom izraelskega napada je Iran v tisti regiji imel najmočnejše raketne zmogljivosti, ki sicer niso najsodobnejše, ampak glede tega, kako uspešno izvede nekatere napade na Izrael, poseduje tudi nekatere sodobnejše, tudi hipersonične rakete."

Medtem ko se iranski zunanji minister Abas Aragči mudi v Moskvi na posvetovanjih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, Confino ne vidi možnosti obsežnejše ruske podpore:"Rusija ima toliko težav, s katerimi se mora ukvarjati sama. Mislim, da je zadnja stvar, ki si jo želijo, iti v novo vojno v imenu Irana."

"Raven količine urana v Iranu ne služi le civilnim namenom," je še povedal in dejal, da ni jasno, koliko škode so ZDA povzročile iranskemu jedrskemu programu, a so ga po njegovi oceni poslali vsaj "nekaj let nazaj".

Četudi bi Izrael ob dosegu cilja uničenja večine iranskih metalcev raket lahko prenehal z napadi, bo po Confinovem mnenju vse odvisno od odločitve ajatole Alija Hameneja.

"Poleg velike gospodarske škode, vsekakor zaprtje Hormuške ožine pomeni zaostritev varnostnih razmer," je še pojasnila Juvanova. Oporišča imajo v regiji poleg ZDA tudi Velika Britanija in Francija, zaradi česar bi lahko napadi privedli do večjega evropskega odziva. "Evropa bi morala zavzeti stališče, da poziva Izrael k prenehanju genocidnih dejanj tako v Gazi kot z napadi na Iran," je zaključila.