Cena zlata je ta teden na mednarodnih trgih prvič presegla 4000 dolarjev za unčo. Avtohtone perujske skupnosti pa opozarjajo, da oborožene skupine zaradi naraščajoče cene plemenite kovine vse pogosteje krčijo njihove gozdove in zastrupljajo reke v iskanju zlatega sijaja, poroča Guardian.
Zastrupljajo vodo in izsekavajo pragozd
Od leta 1984 je bilo v Peruju posekanih približno 140.000 hektarjev gozda, da so 'sčistili' površine za rudarjenje zlata, uničevanje okolja pa se hitro širi po vsej državi, ugotavljata organizaciji Monitoring of the Andean Amazon Project (MAAP) in Conservación Amazónica. Zlata mrzlica zastruplja tudi vodne poti v državi. Nezakoniti rudarji namreč uporabljajo plavajoče stroje, ki uničujejo rečne struge, za seboj pa puščajo strupeno živo srebro, ki se uporablja za pridobivanje zlata iz usedlin, piše Guardian.

Zračni posnetki, ki so jih analizirali, razkrivajo, da se okoljska kriza, ki je bila nekoč omejena na jug države, bliskovito širi proti severu. Posnetki razkrivajo, da se nekoč gosti pasovi zelene džungle spreminjajo v brezživljenjsko puščavo s stoječimi lužami zelene vode.
Analiza MAAP je pokazala, da je bilo prizadetih 225 rek in potokov, od leta 2017 pa so našteli 989 novih strojev, od tega 275 samo letos na reki Nanay, pritoku Amazonke, ki je življenjskega pomena za ekosisteme in številne avtohtone skupnosti.
Lokalne skupnosti se spopadajo z oboroženimi rudarji
Zastrupljajo naše reke – to je voda, ki jo pijemo, opozarja Roberto Tafur Shupingahua, predstavnik obrečnih skupnosti. Opisal je, da so lokalne skupnosti pred 40 dnevi začele rudarjem preprečevati napredovanje po reki Tigre v Loretu, kar je privedlo do spopadov z oboroženimi iskalci zlata. Nimamo druge izbire, kot da se borimo nazaj, vendar smo sami. Država nam noče pomagati, je opozoril.
Ker cene zlata že presegajo 4000 dolarjev za unčo, se tuje oborožene skupine vse pogosteje podajajo čez mejo v perujske pragozdove, kjer lokalne oblasti storijo le malo, da bi jih ustavile, opaža tudi Bram Ebus, kriminolog in svetovalec Mednarodne krizne skupine. Kriminalne mreže, vključno s Comandos de la Frontera iz Kolumbije in Comando Vermelho iz Brazilije, so vse bolj aktivne čez mejo, pojasnjuje za Guardian.
"Mednarodne kriminalne združbe, ki tihotapijo kokain in perejo dobiček z nezakonitim rudarjenjem zlata. Zdaj, ko najvišje cene zagotavljajo visoke donose, so združene z vlado v Limi, ki ni bila nikoli resna ovira proti organiziranemu kriminalu", je razložil Ebus.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.