Teorije zarote: Zakaj poleg hiš niso pogorela tudi drevesa?

V gozdnih požarih zgori največ rastlinja – goreča drevesa so tako najbolj ikonične podobe, ki spremljajo goltanje ognjenih zubljev. Zato se številnim zdijo prizori gorečega mesta in stavb, če pri tem popolnoma ne pogorijo tudi drevesa v okolici, nenavadni. 

Medtem ko so svet preplavile fotografije ognjene apokalipse v Los Angelesu, se nekateri sprašujejo, zakaj poleg požganih domov še stojijo nepoškodovana drevesa in znamenite palme. To že spodbuja teorije zarote na družbenih omrežjih o pogorelih stavbah – nekateri tako trdijo, da ni možnosti, da bi požar preskočil drevesa, in namigujejo, da so bile zgradbe namesto tega neposredno napadene s skrivnim orožjem, da gre za tehnologije umetnega spreminjanja vremena itd. 

Zakaj torej nekatera drevesa preživijo lomastenje ognjenih zubljev? 

Kot poroča CBC.ca, obstaja znanstvena razlaga. Prvič, trditev, da drevesa v teh požarih ne gorijo, preprosto ni resnična, kar dokazujejo številni videoposnetki in fotografije, ki kažejo, da so mnoga zgorela v plamenih, v nekaterih primerih pa povzročajo tudi opustošenje v bližnjih stavbah. Toda znanstveniki pravijo, da obstaja preprosta razlaga, zakaj je nekaterim drevesom ta usoda prihranjena. 

"Drevesa vsebujejo na tisoče litrov vode," je za medij pojasnila profesorica biologije in biotehnologije Miranda Hart z Inštituta Okanagan za biotsko raznovrstnost, odpornost in ekosistemske storitve na Univerzi Britanske Kolumbije. Kot ponazarja: "Seveda drevesa gorijo. Če pa je drevo, napolnjeno z vodo, v njegovi okolici pa nekaj čisto suhega, bo stvar, ki je suha, najprej zgorela. Tako si lahko predstavljate, da gre ogenj samo naokoli, če ima dovolj goriva na obeh straneh.

Kevin Hanna, direktor Centra za okoljske raziskave pri UBC, je dejal, da so nekatera drevesa bolj nagnjena k ognju kot druga – listavci in grmi so na primer manj vnetljivi zaradi vlažnih listov in manjše vsebnosti smole, medtem ko so iglavci in okrasne cedre lahko vnetljivi.

Požari v L. A. se še naprej širijo z uničujočo hitrostjo, še naprej pa pustošijo zaradi obilice goriva in močnih vetrov. 

Kot je pojasnila strokovnjakinja za gozdne požare Michelle Ghoussoub, lahko včasih to, zakaj neka stvar ali drevo v požaru ostane nedotaknjen, pripišejo naključju, kot je denimo hitra sprememba vetra, ki preusmeri ogenj. 

Če smo pisali, da je gozdna vegetacija tokrat izredno suha in zato dodatno hrani požare, so lahko drevesa ob hišah vzdrževana oziroma zalita. Vzdrževanje mokre trate ali mokra ali ognjevarna streha lahko naredi razliko, čeprav bo v dovolj ekstremnih razmerah pogorelo skoraj vse, pojasnjuje Hanna.  "Ogenj ni tako skrivnosten. Potrebuje samo prave pogoje in ustrezno gorivo," je sklenila Hartova.