Težava ni v Pensilvaniji. Težava je na Aveniji Pensilvanija

Nenehno nerganje Donalda Trumpa, da so politični nasprotniki ukradli dobljene volitve, je zlahka mogoče odpisati kot zadnji napad togote vedno iracionalnega voditelja, ki ne prenese poraza in ima svojski stik z realnostjo. Ali pa – če mu pripišemo več zmožnosti za premišljeno delovanje – cinično višanje svoje medijske cene za obdobje, ko se bo moral odseliti s hišne številke 1600 na washingtonski Aveniji Pensilvanija. Toda po besedah konservativnega komentatorja Breta Stephensa iz New York Timesa smo priča ustvarjanju nove Dolchstosslegende, legende o nožu v hrbet, ki se je po nemškem porazu v prvi svetovni vojni razrasla v teorijo zarote, da so levičarji in/ali judje s političnimi sabotažami izdali Nemčijo in so krivi za njen poraz. Trda povojna leta so ga napihnila v mit, ki je napajal ponovno militarizacijo Weimarske Nemčije, odprl vrata skrajnemu populizmu v obliki nacionalsocializma, nemški antisemitizem pa razvnel do razsežnosti holokavsta.

Trump in njegovi častilci, na čelu s pravniško ekipo, ki usmerja povolilno farso, v treh tednih nikoli niso resno ogrozili potrditve Bidna za predsednika. A to po besedah Stephensa že nekaj časa ni cilj, sedaj uspešno majejo ne samo legitimnost njegovega vodenja države, pač pa tudi volilnega, federalnega in pravosodnega sistema, ki so prinesli zmago demokrata. "Smisel te farse je prav farsa, spreminjanje Bidnove vlade in ustavnega sistema v obsceno šalo," je prepričan konservativni komentator. Naj so trditve sedaj že bivše članice Trumpove pravne ekipe Sidney Powell v domeni najbolj divjih teorij zarote in segajo od vrha obveščevalne službe CIA, prek za desnico zimzelenega grešnega kozla Georgea Soroša ter vse do pokojnega venezuelskega socialista Huga Cháveza, so za Trumpove podpornike na ameriški desnici dovolj verjetne, da 88 odstotkov njegovih volivcev verjame v nelegitimnost volitev, 52 odstotkov je prepričanih, da je v resnici zmagal republikanec. Bidnovo predsedovanje je rezultat izdaje "globoke države" in tako razprostranjene korupcije, da jo lahko izžgejo samo radikalni ukrepi.

Podobno za NYT razmišlja nemški novinar Jochen Bittner. "V ozračju nezaupanja in paranoje se je razširilo prepričanje, da so drugače misleči grožnja naciji", opisuje vzdušje nemškega Dolchstosslegende in vidi vzporednice v sodobni ameriški družbi. Odhajajoči predsednik je na praznični dan zahvalnosti republikanskega državnega tajnika Georgie Brada Raffenspergerja razglasil za "sovražnika ljudstva", ker je potrdil zmago demokrata Bidna. Kar je samo še povečalo število groženj s smrtjo, ki jih prejema. Guvernerja Georgie Briana Kempa, razvpitega po svojih čistkah seznamov registriranih volivcev v tej zvezni državi, kar naj bi mu po mnenju demokratov leta 2018 pomagalo do tesne zmage za guvernerski stolček, je razglasil za premehkega do volilnih prevar. "Naredil ni ničesar, sram me je, da sem ga podprl," ga je okrcal, včeraj pa dodal, da je "ubog", ker ne preglasi odločitev "zagrizenega" tajnika Raffenspergerja. Podobnih očitkov je deležen guverner Arizone Doug Ducey, še ene od šestih zveznih držav, ki so se od Trumpa zasukale k Bidnu. Pri čemer se trumpovska desnica pritožuje, da ne potrebujejo demokratov, ko "imamo republikance, kot sta Kemp in Ducey".
 

Utopiti in razčetveriti

Korak dlje je šel pravnik Trumpove kampanje Joe DiGenova, ki je javno pozval k usmrtitvi Chrisa Krebsa, nekdanjega vodje agencije za varnost informacijske tehnologije in infrastrukture (CISA). Greh dolgoletnega republikanca je preprost, najprej je volitve označil za "najvarnejše v ameriški zgodovini", zaradi česar ga je Trump pred dvema tednoma nemudoma odpustil. V nedeljo je ponovil, da papirne glasovnice izključujejo vse obtožbe o prevarah prek programske opreme glasovalnih naprav, kar je pokazal ravno primer Georgie. Po tesnem rezultatu elektronskega štetja je guverner Kemp nemudoma zahteval ponovno ročno štetje papirnatih glasovnic, rezultat je bila na koncu še nekoliko višja prednost Bidna. "To po mojem mnenju precej prepričljivo razgali nekatere senzacionalne trditve – sam jim pravim nesmisli in potegavščine – o velikem vdoru v programsko opremo volilne opreme," trdi Krebs. Odgovor Trumpovega pravnika DiGenove je bil "ta tip je prvovrsten bebec, morali bi ga utopiti in razčetveriti, ob zori odpeljati ven in ustreliti". Za dobro mero je ponovil venček uspešnic o tem, na kakšne vse načine naj bi ukradli volitve.

Tudi Krebs meni, da je cilj Trumpove ekipe razmajati zaupanje v ameriški volilni sistem ter zmesti in prestrašiti ljudi. Takšno početje je pripeljalo do groženj številnim državnim tajnikom zveznih držav, ki so uradno potrdili rezultate. "Poglejte tajnice (Kathy) Boockvar v Pensilvaniji, (Jocelyn) Benson v Michiganu, (Katie) Hobbs v Arizoni, same pokončne, močne ženske, ki jih napadajo z vseh strani, a branijo demokracijo," pravi odpuščeni varuh volitev. Tako kot Raffensperger v Georgii, "republikanec, ki je dal državi prednost pred stranko za svobodne in poštene volitve", so po besedah Krebsa "resnične patriotinje in herojke". Toda v ameriškem družbenem razkolu, ko polovici države živita ne samo v svojem političnem, pač pa tudi medijskem balonu, se takšne besede porazgubijo, tudi če prihajajo iz ust republikanca. "Množična propaganda je odkrila, da je njeno občinstvo vedno pripravljeno verjeti najslabše, pa naj bo še tako absurdno, in se zmeni posebej za to, da ga zavajajo, saj tako ali tako vsako izjavo jemljejo kot laž," je slovita filozofinja Hannah Arendt zapisala v Izvorih totalitarizma. 

Desni pol Amerike ni v celoti prepojen s propagando Trumpovih krogov. Nekoč vpliven, v času zvezdnika resničnostne televizije v Beli hiši pa na rob odrinjen konservativni časnik National Review je včeraj v odmevnem uvodniku zapisal, da je gonilo napetosti zadnjih tednov "čemerno zavračanje ene osebe, da bi sprejela razsodbo Američanov". Po njihovih besedah "je te dni v predsednikovih tvitih težko najti karkoli, kar bi bilo vsaj od daleč resnično". Minuli konec tedna je tako ponavljal že velikokrat ovržene laži, da naj bi v Pensilvaniji na koncu prešteli več glasovnic po pošti, kot so jih poslali volivcem. Konservativni sodniki, tudi tisti, ki jih je imenoval Trump, po vrsti zavračajo njegove tožbe in pritožbe, konservativni uradniki na lokalni ravni zavračajo pritiske, naj obidejo rezultate glasovanj. Težava tako ni v Pensilvaniji, pač pa na Aveniji Pensilvanija, domovanju predsednika države. Toda dokler desničarskega populista trdno podpira morda ne ravno vseh 71 milijonov volivcev, ki so zanj glasovali na volitvah, a vseeno njihov dobršen del, ima v rokah tudi stranko. 

Pandemija in demagogija

"Živimo v državi s spoznavno krizo, ko se je večina republikanske stranke ločila od resničnosti," je v New York Timesu zapisal publicist David Brooks. In dodal, da ne gre samo za ameriško težavo, po vsem svetu desničarski populizem "plava na oceanu lažnih informacij in neresnic". Po njegovem to ni (le) krivda spleta, čeprav je ljudi zapeljal v med sabo ločene informacijske balone in jim hkrati omogočil povsem nefiltriran dostop do najbolj absurdnih trditev. Tudi medijski zavezniki Trumpa so nekritično prenašali vsako njegovo muho in mu pomagali ustvariti vzporedno resničnost. Humus slednje pa so predvsem družbena omrežja, ta so po besedah lingvista Umberta Eca "dala besedo množicam idiotov, ki so se prej oglašali samo, ko so spili kozarec vina v baru, ne da bi s tem škodili družbi". Brooks poudarja, da je internet močan spodbujevalec strahov, ne pa njihov vir, izvirali naj bi iz "nezaupanja in negotovosti, ki ju sprožajo gospodarske, kulturne in duhovne grožnje. "Prave in navidezne.

Opozarja na ločnico med izobraženimi krogi, ki oblikujejo razlage in pravila sveta, ter slabše izobraženim plebsom, ki ob razrahljani varnosti globaliziranega gospodarstva tone v cinizem, nezaupanje, odtujenost ter razpad norm, vrednot in medsebojnih vezi. "Evangelisti nezaupanja, od Donalda Trumpa ... do sledilcev (skrajnega gibanja) QAnon ..." jim kot uteho ponujajo zgodbe, ki pojasnijo vzroke za takšna občutja in jih obdajo z varno skupnostjo enako mislečih, meni Brooks. Vezivo so teorije zarot, "identiteta republikanske stranke pa se je od političnih prepričanj premaknila k paranoji". Bret Stephens svari, da je lahko omajano gospodarstvo pospeševalec takšnega razkroja. Tako kot je globoka gospodarska kriza na prelomu v trideseta leta prejšnjega stoletja dala polet Dolchstosslegende, je družbeni in gospodarski šok pandemije nevarna podlaga demagogiji iz Bele hiše, ki razžira institucije (ameriške) demokracije.