Težave ZDA v Rdečem morju: Hutiji so nas presenetili

"Vemo, da imajo Hutiji velik arzenal," je dejala namestnica tiskovnega sekretarja Pentagona Sabrina Singh nekaj ur po tem, ko so Hutiji z balističnimi raketami zadeli še eno tovorno ladjo v Adenskem zalivu. "So zelo sposobni, imajo sofisticirano orožje, ki ga še naprej dobivajo iz Irana."

Ameriški uradniki se trudijo povečati pritisk na Hutije, pri čemer nekateri znotraj administracije menijo, da samo uporaba sile ne deluje, poroča CNN. Prav tako je izredno drago in nepraktično, ugotavljajo nekateri uradniki, še naprej izstreljevati večmilijonske rakete na poceni brezpilotna letala in rakete Hutijev.

Nekateri nekdanji ameriški uradniki trdijo, da je administracija sprejela preveč konservativen pristop in se mora osredotočiti na voditelje Hutijev ter ne zgolj na njihove zaloge orožja. V skladu s trenutno strategijo namreč ZDA napadajo tarče, ko prepoznajo, da se raketni sistemi Hutijev pripravljajo na izstrelitev raket. Nekateri so za CNN povedali, da ZDA trenutno nimajo resničnih podatkov o tem, koliko orožja jemenskih upornikov so uspeli uničiti. 

"Še naprej nas presenečajo," je dejal neimenovani višji uradnik Pentagona. "Enostavno nimamo dobre predstave o tem, kaj še imajo na razpolago."

Medtem ko so ZDA od januarja z zračnimi napadi udarile na desetine ciljev Hutijev v Jemnu, vključno z vozlišči za poveljevanje in nadzor ter skladišči orožja, se Hutiji sedaj vkopavajo, pravijo uradniki, gradijo predore blizu zahodne obale Jemna in vse pogosteje ostajajo pod zemljo. V Pentagonu ocenjujejo, da imajo napadi vendarle psihološki učinek na voditelje, ki se bojijo, da bodo postali tarče. ZDA in zavezniki zaenkrat niso napadov usmerili na voditelje, kar naj bi bil po mnenju nekaterih v administraciji razlog za to, da Hutiji še naprej razmeroma uspešno ogrožajo ladijski promet v Rdečem morju.  

Nekdanji uradniki opozarjajo na uspeh, ki ga je imela administracija pri odvračanju milic, ki jih podpira Iran, v Iraku in Siriji s tem, ko so napadali njihove voditelje. Kot dokaz navajajo ameriško bombardiranje uporniških milic v Iraku 7. februarja, ko je bilo ubitih več poveljnikov. Iran naj bi skupinam ukazal, naj napade ustavijo.

Hutiji medtem krepijo napade, ZDA pa skrbi tudi pojav podvodnih dronov, ki so jih Hutiji prvič uporabili minuli teden. Površinska in podvodna plovila brez posadke predstavljajo grožnjo, ki bi lahko bila izjemno smrtonosna, je prejšnji teden za CNN povedal kontraadmiral Marc Miguez. 

Bidnova administracija se sicer po poročanju CNN ukvarja tudi s pravnimi okvirji izvajanja napadov na cilje v Jemnu. Nekateri zakonodajalci na Capitol Hillu se sprašujejo, ali bi Bidnova administracija potrebovala dovoljenje kongresa za nadaljevanje kampanje po 60-dnevni omejitvi, določeni z resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973. Teoretično bi lahko ta 60-dnevni rok potekel 12. marca, dva meseca po prvih večjih napadih v Jemnu. 

Hutiji, ki so pred dnevi uspeli potopiti britansko tovorno ladjo, pa medtem širijo seznam tarč. Sprva so namreč sporočili, da bodo napade zaradi genocida v Gazi izključno usmerjali na izraelske ladje ter na ladje, ki plujejo proti izraelskim pristaniščem, sedaj pa so na seznam tarč dodali vse ladje ZDA in Velike Britanije. 

Nekateri visoki uradniki v Bidnovi administraciji zato verjamejo, da bi Hutiji držali besedo in prenehali z napadi, če bi Izrael končal svojo vojno v Gazi.