Thaci v priporu posebnega sodišča v Haagu

V priporu sta tudi druga dva visoka kosovska politika, ki sta se skupaj z njim v četrtek prostovoljno predala in tako kot on isti dan prispela v Haag - njegov najtesnejši zaveznik in vodja njegove Demokratske stranke Kosova, bivši predsednik parlamenta Kadri Veseli ter vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke Samoopredelitev (Vetevendosje) Rexhep Selimi. Nekdanji tiskovni predstavnik Osvobodilne vojske Kosova (OVK) in bivši predsednik parlamenta Jakup Krasniqi je po sredini aretaciji v Prištini prav tako v priporu v Haagu.

Sodišče je ob tem v četrtek objavilo obtožnico proti četverici, ki jo je potrdilo 26. oktobra. Obtoženi so vojnih zločinov zaradi nezakonitih ali samovoljnih aretacij in priporov, krutega ravnanja, mučenja in umorov ter zločinov proti človečnosti zaradi mučenj, umorov, prisilnega izginotja oseb in pregona od najmanj marca 1998 do septembra 1999, piše na spletni strani sodišča. 

Zločine so izvajali pripadniki OVK na več lokacijah na Kosovu ter na severu Albanije v krajih, kot sta Kukes in Cahan proti več sto civilistom in osebam, ki niso sodelovale v sovražnostih.

Žrtve so bili domnevni nasprotniki OVK in kasneje kosovskih oblasti, med drugim Srbi, Romi, pripadniki drugih manjšin, katoliki ter civilisti, ki naj bi sodelovali s srbskimi oblastmi ali imeli stike s Srbi. Žrtve so bili tudi Albanci, ki so bili povezani ali so sodelovali z Demokratsko ligo Kosova ali drugimi političnimi strankami, za katere so menili, da ne podpirajo OVK, ter tisti, ki se niso pridružili OVK ali je niso podpirali.

Thaci, Veseli, Selimi in Krasniqi so za omenjene zločine med oboroženim konfliktom na Kosovu obtoženi po individualni odgovornosti, sodelovali pa so tudi v razširjenih in sistematičnih napadih na osebe, za katere so domnevali, da nasprotujejo OVK.

Tožilstvo posebnega sodišča ob podpori Eulexa danes na Kosovu izvaja nadaljnje operacije.

Posebno sodišče so ustanovili leta 2015 za vojne zločine OVK med in po kosovskem konfliktu. Obravnava zločine, ki jih ni preiskovalo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je delo končalo decembra 2017.

Ustanovili so ga po objavi poročila posebnega poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja leta 2011, v katerem OVK očitajo hude vojne zločine, od ugrabitev in množičnih usmrtitev do trgovine z organi. 

Sodišče je doslej potrdilo tudi obtožnico proti nekdanjemu poveljniku OVK Salihu Mustafi, ki je med drugim obtožen zaradi mučenja najmanj šestih oseb in enega umora v zaporu OVK. Pred sodiščem se je izrekel za nedolžnega.

Thaci in Veseli, ki je v preteklosti med drugim vodil kosovsko obveščevalno službo in bil predsednik parlamenta, sta bila vojaška poveljnika Osvobodilne vojske Kosova. Ta se je v času konflikta v letih 1998-1999 borila za samostojnost Kosova in proti tedanjemu režimu srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Konflikt je zahteval okoli 13.000 življenj in se je končal šele po Natovem bombardiranju takratne Zvezne republike Jugoslavije, po katerem so se srbske sile umaknile s Kosova.

Nato se je za letalske napade odločil po neuspelih poskusih mednarodne skupnosti, da bi s pogajanji prepričala Miloševićev režim k prenehanju nasilja srbskih sil nad kosovskimi Albanci, katerih zahteve po neodvisnosti so bile vse večje. Zahteve so se okrepile, odkar je Milošević tej takratni srbski pokrajini z večinskim albanskim prebivalstvom leta 1989 na podlagi sprememb ustave takratne SFRJ odvzel status avtonomne pokrajine, s tem pa tudi mnoge pravice.

Leta 1996 je nastala uporniška Osvobodilna vojska Kosova, ki je svoje oboroženo delovanje okrepila leta 1998, okrepilo pa se je tudi nasilje srbskih vojaških in policijskih sil, ki je v prvih mesecih leta 1999 po podatkih ZN privedlo do bega z domov 400.000 kosovskih Albancev. Njihovo število se je do konca napadov Nata 10. junija 1999 povečalo na milijon.