Za prve odgovore nam ni bilo treba niti stopiti na hrvaška tla. Počivališča ob dolenjski avtocesti so bila dopoldne polna vozil z nemškimi registrskimi tablicami, ki pa niso bila polna hladilnih torb in rokavčkov na poti v Dalmacijo, ampak so iz njih skakali ljudje, ki se niso odpravljali na družinski letni dopust. Njihova pot je bila terminsko precej krajša, nazaj v Nemčijo so se vračali še isto noč.
Iz dveh kombijev se na Zalokah izkrca 17 ljudi, ki so se ob pol šetih zjutraj odpravili na pot iz 430 kilometrov oddaljenega Rosenheima, do cilja pa imajo še 60 kilometrov.
Zakaj so se odločili, da bodo za le tja in nazaj v 24 urah prevozili 1000 kilometrov dolgo pot, in to zaradi dogodka, ki je naletel na toliko polemik, tudi na pozive k prepovedi dogodka? Pred koncertom je denimo tudi francoski France24 objavil članek z naslovom: "Veliki koncert pevca, ki simpatizira z nacisti, bo ohromil Zagreb", v katerem so dodali, da so ustaški simboli na Thopmsonovih koncertih pogosti, "vzklika pa tudi fašistični slogan, ki ga je zloglasno uporabljal režim, povezan z nacisti".
Izraz "ustaši" se najpogosteje navezuje na pripadnike hrvaškega nacionalističnega gibanja z začetkom okoli leta 1930, katerega vodja je bil Ante Pavelić. Poimenovanje izvira iz hrvaške besede "ustati", kar pomeni vstati. Pavelić se je po prvi svetovni vojni povezal z italijanskimi fašisti, nato še s Hitlerjem. Med drugo svetovno vojno so s podporo nacionalistov, italijanskih fašistov in nemških nacistov postali edina dovoljena stranka na Hrvaškem in ustanovili Neodvisno Državo Hrvaško (NDH). V tem obdobju so izvedli masovne pokole na celotnem ozemlju, v katerih naj bi ubili skupaj več sto tisoč pripadnikov drugih narodnosti in političnih nasprotnikov.
Številni obiskovalci na Thompsonove koncerte prihajajo oblečeni v črne majice z nacionalističnimi simboli, od česar se je ta distanciral z besedami, da ne more nadzorovati oblačil svojih oboževalcev, nobena politična struja pa se vsega tega ni želela sistematično lotiti, ne glede na to, katera je bila na oblasti.
"Tokrat smo rekli, da bomo oblekli bele majice, polovica ekipe jih že ima oblečene, eni se bodo še preoblekli. Iz Nemčije smo se pripeljali zato, ker smo hoteli dokazati hrvaškim politikom ter vsemu svetu, da nismo ravno vsi taki, kot nas predstavljajo. Večina teh, ki posluša Thompsona, nima veze z nacisti, ampak se poudarjajo zgolj vera, ljubezen in domovina. Morda so bili simpatizerji tega gibanja dedje, pradedje, ampak mi nismo. Tisto so bili neki drugi časi, oni pa želijo predstaviti, kot da smo mi še vedno v letu 1945. Ta generacija ljubi svoje, spoštuje svoje in ne rine v nikogar. Dokazali smo, da nismo nikogar napadli, nikomur ničesar vzeli, samo ljubimo svoje. Je to narobe?" na očitke o ustaštvu odgovarjata Stipan in Danijel, medtem ko ostali sopotniki iz kombija stojijo v krogu in prikimavajo.

Iz pogovora z njimi je razvidno, da se osredotočajo na dogajanje pred 30, 35 leti, ne osmimi desetletji.
50 let po začetku druge svetovne vojne je njihovo ozemlje namreč pretresla še ena krvava vihra, hrvaška osamosvojitvena oziroma domovinska vojna, s katero so nazadnje dosegli neodvisnost od nekdanje Jugoslavije. In videti je, da je prav ta pot v samostojnost očitno tista, ki še danes prežema občutenja Thompsonovega občinstva.
Prazne ulice: 'Partizani odšli, ustaši še počivajo'
Toda javne polemike okoli Thompsona se vedno znova vračajo na čas med druge svetovne vojne. V petek popoldne, dan priprav na koncert, je po družbenih omrežjih tako denimo zaokrožil tvit: "Zagreb je prazen, partizani so odšli, ustaši še počivajo."

Številni Zagrebčani so namreč dejali, da ne bodo v mestu prisotni takrat, ko se odvija taka manifestacija. Nekatere je bilo strah prometnega kaosa in morebitnih incidentov, drugi so z odhodom izrazili nasprotovanje ikonografiji njegovih poslušalcev, tretji pa so tem istim za konec tedna oddali svoja stanovanja.
Dejstvo je, da so bile zagrebške ceste v soboto čez dan tako prazne, da ljudje niso mogli verjeti svojim očem. Zgoščenega valjenja pločevine, značilnega za milijonsko metropolo, ni bilo. "Še bolj prazno je kot v času korone," se je pridušal eden od šoferjev. Tudi vožnja po avtocesti, za katero so se vrstila opozorila pred prometnim infarktom zaradi hkratne izmene turistov, je potekala povsem gladko.
'Ker ne veste, kaj je bilo'
Več gneče pa je bilo v okolici glavne železniške postaje, saj so organizatorji in pristojne službe pozivali obiskovalce, naj se na koncert v čim večjem številu odpravijo z javnim prevozom.
Na perone so tako drug za drugim vozili vlaki z različnih koncev Hrvaške. Pripeljali so ob zvokih glasnega prepevanja Thompsonovega repertoarja, ki je odmevalo tako iz vagonov kot iz postajne platforme. Že tam so se prižigale prve baklje in jasno je bilo, da bo oranžen dim zaznamoval tudi preostanek dneva.
Preden so peš nadaljevali pot proti hipodromu na drugi strani reke Save, so se tam ustavili tudi tisti, ki so v Zagreb pripotovali že dan prej. Družba, zbrana okoli mize v postajnem lokalu, je prav tako prišla iz Nemčije.

Ti so imeli še daljšo pot, kot je bila tista iz Rosenheima, na pot so namreč krenili iz Dortmunda, ki leži višje na severu. Do Zagreba so naredili več kot 1100 kilometrov v eno smer. "Zakaj? Zato, da pokažemo, da je Thompson narobe razumljen, oblatili so ga mediji," vztrajajo. Na majicah so nosili napis Ako ne znaš šta je bilo (Če ne veš, kaj bilo), ki je hkrati naslov Thompsonove najnovejše uspešnice: "Ker ne veste, kaj se je dogajalo pri nas. Vi Slovenci ste imeli 10 dni tega," tudi Anto omeni zadnjo vojno.
O spornem pozdravu in grbu
Za nekatere je bil obvezen postanek tudi obisk kipa kralja Tomislava, kjer se je nadaljevalo prepevanje in fotografiranje tistih, ki so v Zagreb pripotovali od drugod. "Thompson je človek, ki zdaj poje o ljubezni, domovini, družini, čeprav mediji trdijo, da gre za ustaške in hujskaške skladbe. Pesmi, ko sta Bojna Čavoglave in Anica, Kninska kraljica pa sta nas vodili, ko smo bili v vojni. Če ne bi bilo njega in njegovih pesmi, pravzaprav ne vem, če bi mi zmagali v tej vojni," tam Vlado zatrdi, da je prav on dal narodu ta naboj.
Tudi za pozdrav 'Za dom spremni', okoli katerega se ne morejo zediniti niti hrvaška sodišča, ki ga niso označila za kaznivo dejanje sovražnega govora, in pa hrvaški grb, ki se začenja s prvim belim, ne rdečim poljem, Osiječan trdi, da nista ustaška ikonografija. "Pozdrav je star več kot 100 let, bil je torej še pred ustaštvom, iz časov 'bele Hrvaške'. Hrvaška je bila včasih velika, segala je do Zemuna, proti Poljski. Mi sodimo pod Karpate, Hrvaška ni balkanska država. Prvo belo polje je v hrvaškem grbu že od pamtiveka, kar poglejte na Trg svetega Marka, tudi v skupščini v Beogradu še danes stoji star hrvaški grb s prvim belim, ne rdečim poljem," razlaga.

Tudi za sporne zastave HOS so v soboto ljudje drug za drugim zatrjevali, da jih ne povezujejo z drugo svetovno vojno, ampak z domovinsko. Gre za paravojaške formacije Hrvaških obrambnih sil, ki so na začetku vojne ob razpadu Jugoslavije delovale vzporedno z regularnim Zborom narodne garde (ZNG), pozneje pa so številni njeni pripadniki postali del hrvaške vojske. Nekatere enote HOS-a so nosile imena po ustaških poveljnikih iz časa druge svetovne vojne, tudi kratica je bila enaka, kot so jo imele Hrvaške oborožene sile, uradna vojska NDH-ja.

"Ne, za nas so to Hrvaške obrambne sile, brez teh fantov ne bi zmagali v vojni," znova vztrajajo, da te zastave danes nosijo samo zaradi dogodkov v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so HOS-ovci nemudoma stopili na prve bojne črte v domovinski vojni. V vsakodnevno retoriko so HOS-ovci prav tako vpeljali tudi pozdrav 'Za dom spremni', uporabljan torej v drugi svetovni vojni, med domovinsko vojno pa je leta 1993 pristal tudi na začetku takratne Thompsonove največje uspešnice, s katero se je na Hrvaškem tudi proslavil - že omenjena Bojna Čavoglave, ki opeva obrambo njegovega rojstnega kraja v dalmatinskem zaledju.
Hrvaška policija je opozorila, da so celoten dogodek snemali z veliko kamerami, vendar je bila v soboto zanje varnost na prvem mestu. "Tako kot na vseh dogodkih in javnih zbiranjih, še posebej, ko naznanimo, da vse snemamo, bo policija izvedla kriminalistične preiskave. Če bomo ugotovili značilnosti kakršnih koli prekrškov ali kaznivih dejanj, bo policija to prijavila," je za RTL Hrvaška danes dejal direktor policiije Nikola Milina.
Praznik 'Thompsonovo'
In tako so Hrvati v soboto sredi prestolnice množično slavili "Thompsonovo", kot nam je razložil že zgoraj omenjeni natakar Gabrijel. Čeprav so se v zadnjih dneh številni lastniki različnih obrti negodovali, da bodo zaradi zapor vseh mogočih ulic ob posel, drugi na to niso gledali tako. V tem lokalu v bližini železniške postaje so delovni čas torej celo prostovoljno skrajšali sami od sebe. "Komu je danes do denarja, danes se denar zapravlja," je pojasnjeval Gabrijel, ki se je zvečer tudi sam odpravljal na koncert.

V lokalu se je razvila tudi debata o tem, kako se je vse skupaj začelo. Thompson namreč nastopa že 30 let, koncerte je imel v številnih hrvaških mestih, tudi v bližini meje s Slovenijo, kot so denimo Čakovec, Reka in Pazin, kljub večkratnim poskusom pa je zanj še vedno nedosegljiva znamenita puljska Arena, kamor mu mestne oblasti ne dovolijo prav zaradi očitkov o ustaški ikonografiji pod odrom.
Gnev nad rokometaši je sprožil revolt
V omenjenem lokalu pritrdijo temu, da je bil kamenček, ki je sprožil tokratni zagrebški plaz, položen letos pozimi. Hrvaška je na svojih tleh gostila svetovno prvenstvo, na katerem so se njihovi rokometaši nazadnje okitili s srebrno medaljo, na slavje na Trgu Bana Jelačića pa so povabili tudi Thompsona. Njegova nova uspešnica Ako ne znaš šta je bilo je namreč postala njihova himna med tekmovanjem, zato jim jo je nazadnje zapel tudi v živo. Sprožil se je plaz kritik dela javnosti in politike, športniki so se morali javno zagovarjati, kar pa je razjezilo tiste, ki Thompsona doživljajo kot domoljuba.
Pevec je pravkar pripravljal nov album, novo pozornost, usmerjeno nanj po daljšem zatišju, pa je obrnil sebi v prid. Napovedal je junijski koncert v Zagrebu, za katerega pa mu niso odobrili željenega termina na hipodromu, češ da je ta takrat že zaseden zaradi konjeniškega športa, ki ima na tem objektu prednost. Thompsonov menedžment je vztrajal, da takrat tam ni nobenih dogodkov in napovedal pritožbo zoper odločitev mestnih oblasti, ki je bila prikazana kot metanje polen pod noge. Vsa saga je bila znova izdatno pospremljena z medijskimi objavami in snežna kepa se je začela valiti.
Sprva so hoteli koncert za 60.000 ljudi, pogodba je bila podpisana za 100.000 ljudi, toda povpraševanje po vstopnicah je doseglo neslutene razsežnosti. Če so jih kupili prijatelji in sosedje, so jih morali tudi ostali. Končni števec organizatorja se je nato uradno ustavil pri neverjetnih 504.000 ljudeh na plačjivem koncertu in Thompson je postal rekorder.
Vrnitev dijaspore
Čez za promet zaprt Most svobode, ki iz središča Zagreba vodi do hipodroma, so se ves dan valile reke ljudi. Mnogi so nato ure do koncerta raje odštevali v travi jezerskega parka Bundek kot pa na žgočem asfaltu.
V senci dreves se hladi mlado in staro, družine. Zagrebčana Josip in Ivona sta prišla s svojimi petimi otroki. "Pravzaprav so oni pripeljali naju, midva sva prišla samo kot logistična podpora," se smejita, da je bil njun podmladek tisti, ki si je želel priti.

Tri prijateljice iz Splita nam skušajo razložiti, kaj še je pripomoglo k tolikšni udeležbi. "To je presenetilo tudi vse nas. Ko smo kupovali karte, si nihče ni mislil, da bo prišlo toliko ljudi. A iskreno ne vemo, zakaj je tako, morda zaradi njegovega albuma, ne vemo. Jaz osebno nisem bila še nikoli na njegovem koncertu, vedno je bil nekje datum v špici sezone, ko sem delala. Tokrat pa je nekako še 'predsezona', ko sem še lahko dobila prost dan. Ob tem se te dni nazaj vrača tudi ogromno Hrvatov iz dijaspore, ki so ta termin združili z letnimi dopusti," razmišljajo mlade Dalmatinke.
A prav številni tisti, ki torej najbolj veličajo ljubezen do domovine, so jo zapustili in odšli v tujino. Med letoma 2013 in 2023 se je po uradnih podatkih iz Hrvaške izselilo skoraj 400.000 ljudi, trend pa se še nadaljuje.

"Če ne bi imel otroka, ne bi nikoli odšel. Tukaj nisem mogel poskrbeti za njegovo dostojno eksistenco, čeprav sem delal 15 let v Zagrebu. Z njegovim odraščanjem so bili stroški vse višji, plača pa vse slabša. Najprej sem komaj čakal, da odidem, bil sem jezen, da so me odgnali, da se niso borili, da bi me zadržali tukaj. Po sedmih letih pa lahko rečem, da pogrešam svojo rodno vas, Vukovar, Zagreb, vse pogrešam. Kmalu bo sin odrasel, imel bo svojo družino in bo on ta, ki se bo boril za družino. A ne želim, da bi moral v tujino tudi on, že jaz se želim vrniti. Govorim mu, naj ostane, naj gre delat na morje, če bo treba, samo naj ne zapusti Hrvaške," nam pripoveduje Slavonec Danijel med popoldanskim čakanjem na večerni koncert, zaradi katerega se je pripeljal iz Nemčije.

Obiskovalci iz Slovenije
Zaradi Thompsona pa so mejo prečkali tudi številni Slovenci. Pred hipodromom srečamo veselo osmerico, ki so pravzaprav povratniki. V Zagreb so prišli že leta 2007, ko je Thompson nazadnje nastopil tam, na stadionu Maksimir, Antonio pokaže na majico, ki jo je kupil takrat in jo je zdaj spet oblekel. In takrat se je rodila tudi ljubezen: "Takrat sem jo prvič videl," Dejan pogleda svojo Sandro, ki danes stoji ob njem.

Vsi iz družbe imajo hrvaške korenine, na očitke o poveličevanju ustaštva in nacionalizma pa se ne ozirajo: "Želijo narediti negativno zgodbo zato, ker nas je toliko ljudi prijavljenih, vse Hrvate širom Evrope je zbral na enem mestu. Mi prihajamo zato, da poslušamo njegovo glasbo. Kdor jo posluša, ve, o čem poje. On promovira steber: ljubezen do družine, vere in domovine," izpostavljajo tiste stvari, ki jih sami pripisujejo Thompsonu. Prepričani so, da se črna barva na njegovih koncertih nosi zato, ker je rocker: "Pri taki zvrsti glasbe je to običajno, poglejte Metallico ali kakšno hard-rock skupino."
Koncerta pa so se veselili tudi zato, ker so ga označevali za "megaspektakel". "Prišlo bo zares veliko ljudi in zato imaš tudi ti občutek, da si na točki, kjer je veliko takih, ki mislijo enako kot ti. Takrat je vzdušje drugačno, koncert je drugačen, občutek je drugačen," zaključijo.
Pol milijona ljudi gledalo v nebo
Koncert, ki se je začel točno ob 21. uri, je odprl velik ognjemet, Thompson pa je množico nagovoril z besedami: "Hvaljen Jezus in Marija, dragi moj narod. Hvala, ker ste prišli v tako velikem številu, da pokažemo enotnost. Prišli ste iz vseh hrvaških mest in drugih držav. Vrnimo se svoji tradiciji, svojim krščanskim koreninam, samo tako lahko Hrvaška znova postane močna," jih je nagovoril.
Med tri ure trajajočim koncertom so za koreografijo na nebu skrbeli droni, ki so risali motive iz krščanstva, oblikovali hrvaško zastavo. Večjih incidentov, ki so se jih varnostni organi najbolj bali, na ulicah so bile tudi specialne enote, ni bilo.
Delček vesolja, ki ga hočejo zase
Polne roke dela so imeli policisti in redarji - več kot 10.000 jih je bilo - predvsem zaradi pirotehnike, zdravstveni delavci pa zaradi omedlevanja na soparni julijski dan.
Še največ negodovanja so povročile zaprte ceste, ki čez dan niso prišle toliko do izraza, zvečer pa so se taksisti obupano vrteli okoli svoje osi, prometni zemljevid pa se je obarval rdeče. Obiskovalci koncerta pa so se iz Zagreba poslavljali z besedami, ki so jih vzeli iz ene od Thompsonovih pesmi: naj se zdaj njihov "mali košček vesolja" počasi pusti pri miru.