Tisoče sankcij: je Washington res izčrpal vse možnosti proti Moskvi?

Od invazije na Ukrajino je bilo proti Rusiji uvedenih okrog 23,960 sankcij. Največ so jih uvedle ZDA, in sicer 6441. S tem je Rusija daleč najbolj sankcionirana država na svetu. Daleč za njo, z okrog 5000 sankcijami je Iran. 

Ameriški sistem sankcij, ki je nekoč veljal za praktično neomejeno orodje gospodarske prisile proti "neposlušnim državam", je morda trči v ruski zid. Vsaj tako pravijo iz vrha Trumpove administracije. 

Državni sekretar Marco Rubio je v sredo izrazil nezadovoljstvo, ko je dopisniku Kyiv Posta povedal, da ZDA skoraj "nimajo več možnosti", potem ko so prejšnji mesec ostro sankcionirali še največja ruska naftna velikana, Rosneft in Lukoil. Rubio je po srečanju zunanjih ministrov G7 novinarjem dejal: "Z naše strani ni več veliko sankcij. Mislim, udarili smo po njihovih glavnih naftnih družbah, kar vsi zahtevajo."

Sankcije proti Rosneftu, Lukoilu in njuni mreži hčerinskih družb bodo uradno začele veljati prihodnji teden, čeprav se izjeme že kopičijo. Ukrepi, ki so usmerjeni proti glavnemu viru financiranja ruske vojne v Ukrajini, so že sprožili vrsto izjem – očitno razpoko v enotni gospodarski fronti, še preden so pravila v celoti začela veljati. Madžarska si je zagotovila enoletni odlog; drugi namigujejo, da bodo zaprosili naslednjič, piše ukrajinski Kyiv Post.

Rubio je trdil, da je zdaj prednostna naloga izvrševanje – in ko gre za zaustavljanje t.i. senčne flote Kremlja, je neposredno pokazal na Evropo. EU je sankcionirala na stotine tankerjev, povezanih z Rusijo, ki prevažajo surovo nafto po znižani ceni kupcem iz Indije v Perzijski zaliv. Toda nekateri analitiki mislijo, da trditev, da je nadzor naloga Evrope, ne vzdrži.

Kimberly Donovan, direktorica pri Economic Statecraft Initiative Atlantskega sveta, je v pogovoru za Kyiv Post povedala, da je ideja, da ZDA zmanjkuje tarč, preprosto napačna. "Gre za politično voljo," je poudarila Donovan. "Potrebujemo agresivno izvrševanje in močan diplomatski pritisk, da bodo veljali ukrepi." Prav tako meni, da je iste ukrepe potrebno uvesti tudi proti Iranu in Venezueli. 

Donovanova je opozorila tudi na več pomembnih sektorjev, ki so se jim zahodne vlade doslej večinoma izogibale. Med njimi je glavni utekočinjeni zemeljski plin, temelj ruskega prihodkovnega toka, čeprav priznava, da bi sankcije proti utekočinjenemu zemeljskemu plinu lahko "ustvarile druge izzive za nekatere evropske države". Dodala je, da so petrokemikalije in dodatne ruske banke še vedno potencialne tarče sankcij. Druga prednostna naloga, je dejala, je tesnejše usklajevanje z uskladitvijo ameriških označb z 19 paketi sankcij, ki so jih že uvedli evropski partnerji. 

Poleg sankcij bi lahko G7 in ZN uporabili bolj sistematičen pristop: uveljavljanje standardov pomorske varnosti, digitalizacijo dokumentacije in okoljsko odgovornost, dodaja.

Evropska unija je na drugi strani sprejela 19 paketov sankcij. Te so bile usmerjene proti ruskemu trgovanju z utekočinjenim zemeljskim pliomn (LNG), kriptovalutam, ruskim bankam, plovilom t.i. senčne flote in drugim gospodarskim entitetam Ruske federacije. In čeprav so ZDA sprejele največ sankcij proti Rusiji, Donovanova meni, da bi se ZDA morale bolj povezovati z ukrepi, ki jih je sprejela Evropa. 

"Ko se Združeno kraljestvo, EU in ZDA uskladijo, imajo sankcije veliko širši učinek," je dejala. "Ko se to ne zgodi, sovražni akterji izkoriščajo vrzeli – jurisdikcijsko arbitražo – in denar še naprej teče." ZDA imajo, ugotavlja, še vedno najmočnejši vzvod sankcij na svetu: dolar. Vendar moč ni pomembna, če je Washington ne uporablja usklajeno s svojimi najbližjimi zavezniki, dodaja. 

Uspeh trenutnega pritiska – in možnosti, da se Rusijo prisili k pogajalski mizi – zdaj temeljijo na apetitu Bele hiše po strogem izvrševanju in pripravljenosti za popolno usklajevanje z evropskimi partnerji, piše ukrajinski časnik. 

Rubiova trditev, da je omara s sankcijami skoraj prazna, pa na drugi strani poudarja vse večji razkol znotraj G7. Ameriška administracija pravi, da se pozornost preusmerja z načrtovanja novih ukrepov na izvrševanje obstoječih.