Incident naj bi se zgodil 1. aprila letos, ko je ruski brezpilotni letalnik tipa Šahed napadel industrijski park, v katerem delujejo tudi nemška podjetja. Zaradi varnostnih razlogov natančne lokacije niso razkrili.
Po navedbah revije Stern, ki se sklicuje na interno poročilo ukrajinskih vojaških krogov, sta območje varovala dva sistema Skynex z osmimi 35-milimetrskimi topovi, dvema radarjema X-TAR 3D in dvema poveljniškima postajama. Sistemi naj bi bili postavljeni tako, da bi vsak cilj lahko hkrati napadli najmanj dve orožni postaji.
Po poročilu so radarji napadajoče drone zaznali približno 20 kilometrov od cilja. Ko se je eden od njih približal na okoli dva kilometra, je sistem Skynex izstrelil le en naboj, vendar cilja ni zadel.
Dron je nato strmoglavil v električno infrastrukturo industrijskega območja in eksplodiral.
Po navedbah Sterna je bila razlog za neuspešno prestrezanje kombinacija tehničnih okvar in težav pri sledenju cilju. V nekaj minutah naj bi zaradi okvar hidravlike, radarja in polnilnega mehanizma odpovedali trije od osmih topov, na koncu pa naj bi le dve orožni postaji lahko neprekinjeno sledili cilju.
V internem poročilu naj bi zato zapisali, da je sistem pokazal "nizko tehnično pripravljenost" in deloval "izjemno nezanesljivo".
V Rheinmetallu se na konkretne navedbe zaradi varnostnih razlogov niso želeli podrobneje odzvati. Sporočili so le, da se je sistem Skynex v Ukrajini izkazal za "izjemno učinkovitega in zanesljivega".
Dogodek je komentiral tudi ukrajinski vojaški analitik Taras Čmut, ustanovitelj portala Militarnyi. Na družbenem omrežju X je zapisal, da ga razkritje ni presenetilo, ga pa skrbi, da se je oprema, ki je bila zelo hvaljena, v resničnih bojnih razmerah izkazala za precej manj učinkovito od pričakovanj.
Eden od očividcev dogodka je za Stern dejal: "To je katastrofa. To se ne bi smelo zgoditi."
Razkritje prihaja v občutljivem obdobju za Rheinmetall. Podjetje se je pred kratkim znašlo pod pritiskom tudi po odločitvi nemškega obrambnega ministrstva, da zaradi zamud in višjih stroškov ustavi program gradnje novih fregat, kar je povzročilo največji enodnevni padec delnice družbe v skoraj treh desetletjih.
