"ZDA so ponovno izrazile željo po prevzemu Grenlandije. To je nekaj, česar vladna koalicija na Grenlandiji ne more sprejeti pod nobenimi pogoji," je sporočila grenlandska vlada. Napovedala je okrepitev prizadevanj za zagotovitev obrambe danskega avtonomnega ozemlja v okviru zveze Nato, pri čemer da bo sodelovala z Dansko.
S tem se je vlada v Nuuku odzvala na ponavljajoče se grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je od vrnitve v Belo hišo večkrat izjavil, da morajo ZDA zaradi varnostnih razlogov prevzeti nadzor nad Grenlandijo. Pri tem ni izključil možnosti, da bi to avtonomno ozemlje Danske pridobili s silo.
Danska, grenlandska vlada, Evropska unija in več evropskih držav so težnje ZDA že zavrnile.
Voditelji Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Španije, Poljske in Danske so v nedavni skupni izjavi v luči groženj ZDA tudi spomnili, da je Danska, vključno z Grenlandijo, del Nata, in dodali, da lahko o prihodnosti otoka odločata le Grenlandija in Danska.
Frederiksenova: Odločilen trenutek v diplomatskem sporu z ZDA
Danska premierka Mette Frederiksen pa je v nedeljo na srečanju z danskimi političnimi voditelji opozorila, da je v diplomatskem sporu z ZDA glede otoka napočil odločilen trenutek. Pri tem je poudarila, da je Danska pripravljena braniti svoje vrednote. "Verjamemo v mednarodno pravo in v pravico narodov do samoodločbe," je še dodala.
"Smo na razpotju in to je odločilen trenutek. Na kocki je več, kot je videti na prvi pogled. Če bodo Američani dejansko obračali hrbet zahodnemu zavezništvu, obračali hrbet sodelovanju z Natom in grozili zaveznikom, česar še nismo doživeli, se bo vse ustavilo," je po poročanju Guardiana poudarila Frederiksenova.
Trump je namreč v petek znova zagrozil s prevzemom tega danskega otoka. "Grenlandija bo naša – zlepa ali zgrda, pa naj jim bo to všeč ali ne," je dejal.
Na Trumpove kolonialistične težnje se je z voditelji štirih drugih političnih strank odzval tudi grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen: "Nočemo biti Američani, nočemo biti Danci, želimo biti Grenlandci. O prihodnosti Grenlandije morajo odločati Grenlandci." Ob tem je dodal, da Danska "počne vse, kar je v njeni moči, da bi naše stališče prevladalo v ameriški realnosti". Dodal je, da so prejeli ogromno podporo držav Nata.
Nemčija in Švedska sta Dansko podprli. Švedski premier Ulf Kristersson je obsodil grozečo retoriko ZDA, potem ko je Trump nedavno ponovil, da bo Washington "nekaj storil glede Grenlandije".
"Švedska, skandinavske države, baltske države in več velikih evropskih držav stojimo ob strani našim danskim prijateljem," je Kristersson dejal na obrambni konferenci v kraju Sälen na zahodu Švedske, na kateri je sodeloval ameriški general, ki poveljuje silam Nata v Evropi. Izpostavil je še, da bi ameriški prevzem Grenlandije pomenil kršitev mednarodnega prava in tveganje, da bi to k podobnemu ravnanju spodbudilo druge države.
Rutte: Trump dela dobre stvari za Nato
Zveza Nato pripravlja naslednje korake za krepitev varnosti Arktike, je med današnjim obiskom Hrvaške izjavil generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. "Trenutno pripravljamo naslednje korake, da bi zagotovili, da bomo skupaj zaščitili tisto, kar je v nevarnosti," je po poročanju francoske tiskovne agencije novinarjem dejal Rutte. Pri tem je poudaril, da se vse zaveznice strinjajo glede pomembnosti arktične regije.
"Imamo osem arktičnih držav, sedem jih je v Natu. Ena je država izven Nata, in to je Rusija. V Natu se je začela razprava, kako lahko kot zavezniki zagotovimo varnost. Govorimo o tem, da storimo vse, da Arktika ostane varna," je po poročanju hrvaških medijev še povedal Rutte.
Na kritike glede njegovega laskanja ameriškemu predsedniku pa je dejal, da "verjame, da dela Trump dobre stvari za Nato". "Spodbuja nas namreč, da kot Evropa namenimo več in se približamo ameriški porabi," je dodal.
Prepričan je namreč, da brez Donalda Trumpa ne bi nikoli dosegli rezultata na vrhu v Haagu lani, ko so sprejeli dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov. "Zato, ko nekoga hvalim, to temelji na dejstvih, in verjamem, da so dejstva tam," je še dejal, ni pa odgovoril na konkretna vprašanja o Trumpovih izjavah o Grenlandiji.
Plenković prepričan, da je rešitev mogoče najti s pogovori
Hrvaški premier Andrej Plenković pa je v luči groženj ZDA s priključitvijo Grenlandije izpostavil, da se morajo zaveznice med seboj spoštovati in da to velja tudi za ZDA. "Prepričan sem, da je mogoče najti rešitev s pogovori. Grenlandija je del Danske, zato lahko kakovosten dialog reši to situacijo," je dodal.
Rutte in Plenković sta sicer na srečanju med drugim razpravljala o krepitvi evropske obrambe in posodobitvi hrvaških oboroženih sil, pa tudi o ključnih varnostnih izzivih, ki vključujejo vojno v Ukrajini.
Glede vojne je Rutte poudaril, da je varnost Ukrajine tudi naša skupna varnost, poroča hrvaška javna radiotelevizija HRT. "Rusija nas poskuša odvrniti od pomoči Ukrajini, vendar se ne bomo ustavili, zato je vaša podpora ključnega pomena. Pod vašim vodstvom je Hrvaška pravi partner ukrajinskim prijateljem," je dodal.
Plenković pa je poudaril, da si ZDA želijo zagotoviti mir in da se mora s tem mirom sedaj strinjati tudi Rusija.
Bi morali Grenlandiji ponuditi članstvo v EU?
Nekdanji nemški podkancler Robert Habeck je medtem predlagal, da bi morali Grenlandiji ponuditi članstvo v EU, s čimer bi preprečili Trumpove interese na tem ozemlju. "Ker se razprave vse bolj vrtijo okoli pridobitve – ali celo okupacije otoka, je presenetljivo, da Evropa nima protipredloga," je dejal.
Grenlandija je sicer leta 1985 izstopila iz takratnih Evropskih skupnosti, potem ko je leta 1979 od Danske prejela samoupravo. A po mnenju Habecka so razmere in stališča danes povsem spremenjene, Evropa pa bi se morala ustrezno odzvati.
Ameriški general Alexus Grynkewich pa je na konferenci dejal, da članice zavezništva razpravljajo o statusu Grenlandije. Povedal je, da za ozemlje Nata ni neposredne grožnje, vendar pa strateški pomen Arktike hitro narašča. Zatrdil je tudi, da v Severnoatlantskem svetu potekajo pogovori o Grenlandiji.
"Če ameriški predsednik preučuje, kakšne grožnje bi lahko predstavljale ruske ali kitajske ladje ali podmornice v tej regiji, lahko seveda skupaj poiščemo odgovore na to vprašanje," je Wadephul dodal na skupni novinarski konferenci z islandsko zunanjo ministrico Thorgerdur Katrin Gunnarsdottir. Ob tem je poudaril, da morajo o prihodnosti Grenlandije odločati prebivalci Grenlandije in Danske.
Na vprašanje glede morebitne krepitve zavez Nata na Arktiki pa je odgovoril, da je Nemčija pripravljena prevzeti večjo odgovornost.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul, ki naj bi se v Washingtonu sešel z ameriškim kolegom Marcom Rubiem, je medtem v nedeljo dejal, da varnost na Arktiki postaja vse pomembnejša, odgovore pa bi morali najti znotraj zveze Nato.
Nemški kancler Friedrich Merz je medtem izrazil pričakovanje, da bodo ZDA sodelovale pri povečani prisotnosti zveze Nato za krepitev varnosti Grenlandije. Kot je dodal, si zaveznice želijo skupaj izboljšati varnostne razmere na tem danskem avtonomnem ozemlju.
"Delimo zaskrbljenost ZDA, da ta del Danske potrebuje boljšo zaščito. Preprosto želimo skupaj izboljšati varnostne razmere na Grenlandiji. In predvidevam, da bodo v tem sodelovali tudi Američani," je dejal med obiskom Indije. Dodal je, da bo več glede morebitnega prispevka ZDA znano v pogovorih v prihodnjih dnevih in tednih.
'Trump ne bo pristal na Grenlandiji in jo zavzel s silo. Ni neumen'
Vse več članic Nata, med drugim tudi Velika Britanija, se je nedavno izreklo za krepitev prisotnosti zavezništva na Arktiki. Po navedbah diplomatov naj bi razpravljali o vzpostavitvi misije z imenom Arctic Sentry.
V luči groženj ZDA s priključitvijo Grenlandije je nekdanji britanski veleposlanik v ZDA Peter Mandelson dejal, da ne verjame, da bi Trump uporabil vojsko proti članici Nata.
"Trump ne bo pristal na Grenlandiji in jo zavzel s silo. Ni neumen. Prišlo bo do številnih razprav, posvetovanj in pogajanj, na koncu pa se bomo vsi morali zavedati, da je treba Arktiko zavarovati pred Kitajsko in Rusijo. In če me vprašate, kdo bo vodil ta prizadevanja za zavarovanje, vsi vemo, da bodo to ZDA," je še dodal.
Kritična tudi Kitajska
Do ZDA je kritična tudi Kitajska, ki je ZDA pozvala, naj ne uporabljajo drugih držav kot izgovor za uresničevanje lastnih interesov, poroča Reuters. "Arktika zadeva splošne interese mednarodne skupnosti," je na tiskovni konferenci dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning in dodala, da so dejavnosti Kitajske na Arktiki namenjene spodbujanju miru, stabilnosti in trajnostnega razvoja v regiji. Mao je pozvala tudi k spoštovanju pravic in svoboščin vseh narodov pri izvajanju zakonitih dejavnosti na Arktiki.
Trump je v petek na srečanju s predstavniki naftnih podjetij v Beli hiši vztrajal, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo. Dodal je, da se bo to zgodilo zlepa ali zgrda, ker bosta sicer to storili Kitajska ali Rusija. Trump že dlje časa napoveduje prevzem Grenlandije zaradi naravnih bogastev in strateškega položaja na Arktiki, po napadu na Venezuelo in uspešnem zajetju predsednika Nicolasa Madura so se njegove ozemeljske težnje in grožnje še okrepile.
Grenlandija je največji otok na svetu in je avtonomno ozemlje znotraj Kraljevine Danske. Nahaja se med Arktičnim in Atlantskim oceanom, vzhodno od kanadskega arhipelaga. Večino otoka prekriva ledena kapica, kar ga naredi redko poseljenega, večinoma ob obali. Grenlandija ima bogato zgodovino, ki sega do prvih naseljencev, vključno z Vikingi. Danes se sooča z izzivi, povezanimi s podnebnimi spremembami, ki vplivajo na njeno edinstveno okolje in gospodarstvo.
Nato (Severnoatlantsko zavezništvo) je mednarodna vojaška zveza, ki jo je leta 1949 ustanovilo 12 držav Severne Amerike in Evrope. Njegov temeljni cilj je zagotavljanje kolektivne varnosti svojih članic s pomočjo političnih in vojaških sredstev. Glavno načelo Nata je kolektivna obramba: oborožen napad na eno ali več članic se šteje za napad na vse. Danes ima Nato 32 držav članic in ostaja ključni varnostni steber za svoje člane.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.