Boj 25-letnice proti 'davku na menstruacijo'

Ko se je Mahnur Omer kot deklica v šoli skušala neopazno izmuzniti na stranišče s higienskim vložkom v rokavu, se je počutila, kot da skriva nekaj prepovedanega. Če je katera od učenk omenila menstruacijo, so jo učitelji hitro utišali. Ena izmed sošolk ji je celo rekla, da njena mati vložke dojema kot "razsipavanje denarja".

"Takrat sem pomislila, če družine srednjega razreda razmišljajo tako, si lahko le predstavljamo, kako nedosegljivi so ti izdelki za druge," je v pogovoru z Al Jazeero povedala Omerjeva.

Ta misel jo spremlja še danes. Septembra letos je vložila odmevno peticijo na višjem sodišču v Lahoreju in s tem odprla razpravo o tem, kar sama imenuje "davek na menstruacijo".

Pakistanska vlada že desetletja na podlagi zakona o davku na promet zaračunava 18-odstotni davek na domače higienske vložke in 25-odstotni na uvožene. Po podatkih Unicefa se skupna obdavčitev povzpne na približno 40 odstotkov. V državi, kjer povprečni mesečni dohodek komaj presega 120 ameriških dolarjev (103 evre), paket desetih vložkov stane približno toliko kot obrok za štiričlansko družino.

Po podatkih Unicefa in organizacije WaterAid iz leta 2024 le 12 odstotkov Pakistank uporablja komercialne higienske vložke. Večina si pomaga s koščki blaga ali drugimi materiali, pogosto brez čiste vode in osnovnih sanitarnih pogojev.

Omerjeva želi to spremeniti. Že kot 16-letnica je zbrala prijateljice in z lastnim denarjem sestavljala "pakete dostojanstva" - majhne torbice z vložki, spodnjim perilom in protibolečinskimi sredstvi - za ženske v revnih četrtih Islamabada. Danes, kot pravnica in študentka podiplomskega študija na London School of Economics, svoj boj nadaljuje po pravni poti. 

Ko je v začetku leta 2025 začela delati na vrhovnem sodišču, se je spoprijateljila s kolegom odvetnikom Ahsanom Jehangirjem Khanom, specializiranim za davčno in ustavno pravo. 

Khan, ki je sovlagatelj peticije, pravi, da pri boju proti davkom ne gre le za večjo dostopnost higienskih vložkov; gre za pravičnost. "To je davek na biološko funkcijo," je povedal.

Kot pravi, davčne politike v Pakistanu piše "privilegirana elita, večinoma moški, ki jim ni bilo nikoli treba razmišljati o tem, kaj ta davek pomeni za navadne ženske".

Kljub začetnemu strahu staršev, da "ni pametno iti proti državi", Omerjeva danes čuti ponos in podporo. "Ko pomislim na ta primer, ne vidim sodne dvorane, vidim občutek pravičnosti," je dejala.

Podobno zgodbo kot Omerjeva je doživela tudi Bushra Mahnur. Odraščala je v mestu Attock na severu province Pandžab, v družini s štirimi sestrami. "Vsak mesec sem morala preveriti, ali je dovolj vložkov. Če je prišla moja menstruacija, ko jo je imela tudi ena od mojih sester, je bilo iskanje vložka pravi izziv," pripoveduje.

Tako kot Mahnur Omer se je tudi ona v šoli soočala s sramom. Spominja se, kako je sošolko nekoč zaradi madeža na beli uniformi, ker ji je kri pronicala skozi blago, učiteljica kaznovala tako, da je morala dve uri stati pred razredom. "To je bilo ponižujoče," se spominja Bushra.

Z leti je spoznala, da sram in molk nista osebna, temveč družbena. Raziskave kažejo, da osem od desetih deklet v Pakistanu občuti sram, ko govori o menstruaciji, dve tretjini pa pred prvo menstruacijo o njej sploh nista bili poučeni. Tudi sama Bushra ob prvi menstruaciji pri desetih letih ni vedela, kako ravnati in uporabiti vložek.

Ko so leta 2022 katastrofalne poplave uničile del države, je Bushra opazila, da ženske v kriznih razmerah ostajajo brez osnovnih higienskih pripomočkov. Ustanovila je študentsko organizacijo Mahwari Justice, kar v prevodu pomeni "menstrualna pravičnost". Do danes so razdelili več kot 100.000 menstrualnih paketov, ki vsebujejo vložke, milo, spodnje perilo, detergent in protibolečinska sredstva. 

A Bushra ni želela ostati le pri pomoči; želela je razbiti molk. Z ekipo je ustvarila rap pesmi in stripe, s katerimi želi destigmatizirati menstruacijo in jo približati mladim.

Tudi Hira Amdžad, ustanoviteljica organizacije Dastak Foundation, poudarja, da se stigma o menstruaciji prepleta z ekonomskimi neenakostmi. "V večini gospodinjstev o denarju odločajo moški. Ko so vložki predragi, se o njih sploh ne pogovarjajo," je povedala. Po raziskavah si več kot polovica žensk v Pakistanu vložkov preprosto ne more privoščiti, poroča Al Jazeera.

Verjame, da odprava davkov ne bi pomenila le cenejših vložkov, ampak bi imela širši družbeni vpliv, od boljšega zdravja žensk do večje prisotnosti deklic v šolah. Po podatkih Združenih narodov je trenutno več kot polovica deklic med petim in 16. letom zunaj šolskega sistema.