'To ni samo protest proti rasizmu, je protest proti nasilju policije in drugih vladnih organov'

46-letni George Floyd je v ponedeljek umrl pod kolenom policista Dereka Chauvina. Ta je zdaj obtožen umora, vendar se pojavlja vprašanje, ali bo to pomirilo besne protestnike, ki vedo, da se problem ni začel in končal pri omenjenem policistu, ampak je precej globlji. 

"Protestniki prihajajo iz vseh družbenih razredov," pripoveduje Klavdija Dragičević, Slovenka, ki že 20 let živi v Minneapolisu, in dodaja, da je med njimi veliko belcev in Latinskoameričanov ter ljudi različnih generacij z različno izobrazbo. "To ni samo protest proti rasizmu, je protest proti nasilju policije in drugih vladnih organov. Ljudi je strah policije. Medrasnega nasilja ni. Ljudje držijo skupaj in podpirajo drug drugega." 

Naša sogovornica potrjuje, da je bilo frustracijo zaradi policijskega nasilja med ljudmi čutiti že nekaj časa. Tako je bil umor Floyda 'zgolj' kaplja čez rob. "Frustracija pred umorom Floyda je bila prisotna že dalj časa. Filando Castillo je bil primer, s katerim se je napetost občutno poslabšala. Nato je bila ustreljena Justine, belka iz Avstralije. Nedavno se je zgodil podoben umor temnopoltega državljana v zvezni državi Georgia. Stvari v policiji pa se niso spremenile. Policijsko nasilje ni nič novega, vedno je bilo prisotno." 

Pri tako očitnih oblikah sistematičnega nasilja nad ljudmi, ki po navadi prihajajo iz delavskega razreda, je bil do zdaj najradikalnejši ukrep policije zamenjava policijskih načelnikov. Tako so se zamenjali obrazi, globoko zakoreninjeno sistematično nasilje nad nižjimi družbenimi razredi pa se je nadaljevalo.

Minneapolis v plamenih

Dan po Floydovi smrti so se na kraju umora začeli zbirati ljudje. Ti so pred policijsko postajo zahtevali pravico za umorjenega in pozvali h kazenski odgovornosti storilcev. V sredo zvečer in v noči na četrtek pa se je stanje drastično poslabšalo.

"V četrtek sem obiskala kraj, kjer je bil George Floyd umorjen. Ljudje so se zbirali, prinašali rože, sporočila, vzklikali njegovo ime. Težko je bilo zadrževati solze." Nato se je odpravila na mesto, kjer je ponoči gorelo. "Občutek je bil že takrat grozen. Razdejanje je bilo očitno. Še vedno je bil dim v zraku, stavbe so bile opustošene, trgovine oropane. Ljudje so z vozički transportirali stvari iz trgovine in tovorili avtomobile. Od hrane, otroških igrač, pokrival, blazin do toaletnih pripomočkov. Vse, kar se je dalo, so odnesli," pove.

Čez dan se je nato stanje nekoliko umirilo, a so novi izgredi v Minneapolisu in sosednjem St. Paulu izbruhnili v noči na petek. V mestu je spet gorelo. Najprej je izbruhnilo več manjših požarov, nato se je vnela večja stavba, potem pa je sledil pričakovani obračun s policijsko postajo. Večina policistov je v strahu pred množico postajo zapustila, protestniki pa so podrli ograje in pregnali še tistih nekaj policistov, ki so ostali. 

"V naslednjih urah je bilo opaziti več drugih stavb v plamenih. Nekatere stavbe so se podrle, odjeknile so manjše eksplozije. Večina prodajaln je namestila deske za zaščito oken. Tam, kjer lesene deske niso popolnoma prekrile oken, so ta bila razbita." Ljudje so na ulicah ostali pozno v noč, jutro pa je 'dišalo' po dimu in zvenelo po zvokih siren. 

Kot pravi naša sogovornica, ni pričakovati, da se bo stanje v kratkem umirilo, čeprav je v mestu nacionalna garda. "Ker je konec tedna, lahko pričakujemo še več ljudi na ulicah, ki bodo prišli iz drugih mest. Ker je Minneapolis veliko mesto, policija težko nadzira vse njegove predele, nemiri pa se širijo,"  pove Klavdija, ki živi v bližini predela, kjer je najbolj napeto. 

Bencinske črpalke in trgovine so zaprte, njihove izložbe zaščitene, javni prevoz se je ustavil, policija in nacionalna garda patruljirata po ulicah, protestniki pa prihajajo ...