Njen videz zaznamujejo skoraj nevidna okna, vdelana v bleščeč oklep iz jekla. Trije vrtljivi jambori iz ogljikovih vlaken segajo v višino osemnadstropne palače in že leta oblikujejo prepoznavno silhueto tržaškega pristanišča, kjer vsak teden pristajajo številne križarke.
Septembra 2025 je tržaški župan Roberto Dipiazza javno odprl vprašanje, kdo pravzaprav plačuje stroške priveza in vzdrževanja jahte. Razmere je označil za sramotne ter celo zagrozil, da bodo plovilo prodali ali ga odpeljali drugam.

Kot je povedal za CNN, stroški, potrebni za ohranjanje jahte v plovnem stanju, znašajo približno 30.000 dolarjev na dan (okoli 25.800 evrov na dan) oziroma skoraj 11 milijonov dolarjev na leto (okoli 9,5 milijona evrov). V ta znesek so vključeni plače 20-članske posadke, gorivo za delovanje generatorjev, specializirano čiščenje, varovanje in zavarovanje plovila.
'To pošast bi lahko plačevali še leta'
Po italijanski zakonodaji je treba zaseženo plovilo vzdrževati, zato ga oblasti ne smejo prepustiti propadanju ali potopu. Če bodo sankcije proti Melničenku nekoč odpravljene, bo moral za vrnitev jahte povrniti vse stroške njenega vzdrževanja.
"Na koncu ga bo verjetno stalo manj, če kupi novo jahto, kot če povrne vse, kar smo porabili zanjo," je dejal župan Dipiazza. "In kaj potem ostane nam? To pošast bi lahko plačevali še leta."
Melničenko, katerega premoženje ocenjujejo na okoli 20 milijard dolarjev, je poleti 2022 izpodbijal zaseg jahte. Trdil je, da plovilo ni neposredno v njegovi lasti, temveč pripada družbi Valla Sails prek sklada, ki ga je ustanovila njegova žena. Primer je najprej obravnavalo sodišče v Rimu, nato pa je prišel pred Sodišče Evropske unije, ki je leta 2025 odločilo, da ima Italija pravico jahto obdržati zaseženo, hkrati pa tudi dolžnost, da jo vzdržuje.
Ni edina
Jahta A pa ni edina ruska jahta, ki Italijane stane. V toskanskem pristanišču Marina di Carrara je za visokimi zidovi privezana 142 metrov dolga superjahta Šeherezada, ki jo skrivajo pred radovednimi pogledi in obenem varujejo.
Čeprav je uradno povezana z direktorjem družbe Rosneft Eduardom Hudajnatovom, je pokojni ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni trdil, da v resnici pripada ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.














































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.