Zgodbo o domnevnih ruskih nagradah za pobijanje članov mednarodne koalicije v Afganistanu (Slovenska vojska ima v državi osem pripadnikov) je prvi objavil New York Times, za njim so njeno potrditev dobivali tudi drugi večji ameriški časniki, vključno s konservativnim Wall Street Journalom. Bela hiša je v ponedeljek trdila, da obveščevalne agencije niso soglasne o resničnosti obtožb na račun Moskve. Podobno je za javno radijsko mrežo NPR dejal republikanski poslanec iz Teksasa Michael McCaul, vodilni član stranke v poslanskem odboru za zunanje zadeve. "Obtožbe so zelo resne, če držijo, bo potreben hiter in oster odziv proti Putinu in njegovim plačancem. A imamo močno nasprotno mnenje o verodostojnosti obveščevalnih podatkov, ene od agencij s tremi črkami, ki je ne smem imenovati," je poslanec pojasnil, zakaj se ZDA še niso odločneje odzvale na razkritje.
Po neuradnih virih naj bi šlo za različna pogleda Osrednje obveščevalne agencije (CIA) in Agencije za nacionalno varnost (NSA). Rusija naj bi po analizah prva sodelovala s talibi in jim plačevala za napade na pripadnike Islamske države v Afganistanu, obtožbe o plačevanju nagrad za ubite vojake zahodne koalicije pa bi pomenile izjemo krepitev tako imenovane hibridne vojne, s katero Moskva po trditvah zahodnih analitikov maje tekmece. Gre za kombinacijo spletnih napadov, širjenja lažnivih novic in propagande ter tajnega vojaškega delovanja, ki ga je uradno mogoče zanikati. Tiskovni predstavni Kremlja Dmitrij Peskov je to v ponedeljek naredil s krepkim izrazom, da gre za "navadno sr...je". Toda časnik Washington Post navaja trditve vojaških zasliševalcev, da naj bi zajeti borci v zadnjih mesecih potrdili smrt več ameriških vojakov kot neposredno posledico ponujenega denarja. Predlani je v Afganistanu umrlo deset ameriških vojakov, lani 16, letos do zdaj dva, v to niso všteti napadi "zeleno na modro", kot imenujejo primere, ko pripadnik afganistanskih vojaških enot uporabi orožje proti članom mednarodne koalicije.
New York Times trdi, da naj bi obveščevalci in pripadniki posebnih enot že januarja opozorili na takšno rusko delovanje. Ob napadu na eno od postojank talibov naj bi naleteli na večjo količino ameriške valute, zaslišanje ujetnikov pa naj bi potrdilo sume. Časnik v današnji tiskani izdaji piše, da naj bi konec februarja pisno obveščevalno poročilo o tem prejel tudi Trump, kar na laž postavlja trditev Bele hiše, da ne predsednik ne podpredsednik nista bila obveščena. NYT se naslanja na besede dveh neimenovanih uradnikov, "ki sta seznanjena z dogajanjem". Po njunih besedah je bilo razširjeno poročilo objavljeno tudi v začetku maja v Cijinem pregledu dogajanja po svetu. Tiskovna predstavnica Bele hiše Kayleigh McEnany se je včeraj izognila odgovoru na vprašanje, ali so bile informacije vključene v predsednikove dnevne povzetke informacij.
Stari grehi ZDA
Trump je znan po tem, da skoraj ne bere dnevnih poročil, čeprav naj bi jih zanj izjemno skrajšali in opremili s slikami in diagrami. Njegovi zagovorniki so se sprva osredotočili na širjenje dvomov v verodostojnost obveščevalnih podatkov in spomnili na neresnične trditve o iraškem orožju za množično uničevanje. Kar je zanimiv pristop konservativnih komentatorjev do vojnega hujskanja takratne novokonservativne vlade Georgea Busha mlajšega. Zdaj skušajo pozornost preusmeriti k škodljivemu odtekanju zaupnih podatkov. "Na žalost nedovoljeno razkritje zdaj ogroža našo zmožnost, da preverimo celotno ozadje teh obtožb," je dejal John Ratcliffe, nedavno potrjeni direktor Bele hiše za obveščevalno dejavnost. Republikanski poslanec JimBanks pa je prek Twitterja izjavil, da "zaradi New York Timesa nikoli ne bomo izvedeli resnice ... Kri je na njihovih rokah".
Če obtožbe o nagradah držijo, gre za obsojanja vredno in sprevrženo delovanje Rusije. Toda Washington je pri tem na precej spolzkih tleh, saj je med sovjetskim posredovanjem v Afganistanu med letoma 1979 in 1989 aktivno podpiral in prek Pakistana s pomočjo Kitajske oboroževal takratne upornike mudžahedine, iz katerih so zrasli tako talibi kot Al Kaida Osame bin Ladna. Še več, Cia se je leta 1985 igrala z zamislijo o ostrostrelskih napadih na sovjetske generale v Kabulu. Na koncu je prevladalo mnenje zunanjega ministrstva, da bi to bil korak predaleč, toda uporniki so vseeno dobili ostrostrelske puške, le da brez nočnih daljnogledov. Afganistanske borce so naučili, kako izdelati bombe za napade na vozila, veščino pa so očetje prenesli na sinove, ki so zadnji dve desetletji z njo pestili mednarodno koalicijo na čelu z Američani.
Morda tudi zaradi tega zadnja dva dneva jedro ameriškega razburjenja niso obtožbe na račun Rusije, pač pa spraševanje, ali predsednik in podpredsednik v resnici nista vedela za obveščevalna poročila. Trump je v nedeljo prek svojega predsedniškega razglasa Twitterja oznanil, da ga o tem niso obvestili, in dodal, da "še nihče ni bil trši do Rusije kot Trumpova vlada". Kar morda drži le, če iz te enačbe izvzamemo predsednika, ki skoraj ne izreče žal besede na račun Moskve, ameriškim uradnikom noče razkriti niti, o čem se s Putinom pogovarja v zasebnih pogovorih. Najbolj je osupnila izjava na srečanju v Helsinkih, ko je dejal, da verjame njegovemu zanikanju o posredovanju v ameriške volitve, kljub povsem drugačnim zaključkom (pri tem povsem enotnih) ameriških obveščevalcev.
Telefonsko laskanje Rusu
Washington Post se tako na mnenjski strani sprašuje, kaj je bolj osupljivo in obsojanja vredno – da je bil obveščen in se dela, da ne ve, morda zaradi tega, ker v vsem tem času ni ukrepal. Ali da se nikomur v vladi ni zdelo vredno, da predsednika obvesti o tako pomembnem razkritju. Morda slednje pojasnjuje zapis slovitega Carla Bernsteina, nekdanjega preiskovalnega novinarja časnika, ki je za CNN razkril, kako naj bi bili videti pogovori med zvezdnikom resničnostne televizije in tujimi voditelji. Trump se nanje menda nikoli ne pripravi, med njimi pa skuša šarmirati, zasenčiti ali ustrahovati sogovornike, slednje menda drži za sogovornice. Predvsem pa naj bi šlo za "razvlečeno blebetanje, brez dejstev in forme, polno domišljijskih oznanil, ki temeljijo na njegovi intuiciji, ugibanju, mnenju voditeljev na Fox News in napačnih informacijah z družbenih omrežij", je trditve svojih neimenovanih virov zapisal Bernstein.
Ruski predsednik naj bi v teh klicih povsem zasenčil Američana, po besedah "visokega vladnega uradnika" so videti kot šahovska partija velemojstra in občasnega igralca ne šaha, pač pa dame. "Medtem ko Putin maje Zahod, Trump misli, da lahko s hvaljenjem o sebi kot poslovnežu in trdemu pogajalcu doseže spoštovanje Putina," Bernstein navaja trditve enega od svojih virov. Tako naj bi povsem zanemaril pomembne politične teme v odnosih med državama in se predvsem trudil za potrditev in odobravanje sogovornika iz Kremlja. Pri čemer naj bi "drugorazredno totalitarno državo z manj kot štirimi odstotki svetovnega BDP" skoraj izenačil z ZDA.
Toda Bela hiša se bo v volilnem letu izvila brez ustreznih pojasnil. Demokrati v obeh domovih kongresa so že zahtevali, da jih obvestijo o dogajanju. Celo na republikanski strani je nekaj odločnih glasov, da gre za izjemno resno vprašanje. "Kongres bi se moral osredotočiti na dve vprašanji, kdo je vedel, kaj in kdaj ter ali je vrhovni poveljnik to vedel. Če ne, zakaj za vraga ne?" je bil jasen konservativni senator Ben Sasse, član senatnega odbora za obveščevalno dejavnost.
KOMENTARJI (89)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.