Ismailu Khanu je v stavbi v indijskem velemestu Delhi umrla sestra, ki se je zadušila z dimom. 21-letna Muskan je namreč le ena od 27 žrtev obsežnega požara, ki je maja izbruhnil v enoti za proizvodnjo elektronike.
Po požaru so ugotovili, da lastnik stavbe ni imel potrdila gasilske službe in potrebnih uporabnih dovoljenj. Novinarji BBC-ja so skušali kontaktirati lastnika objekta, a se ta ne odziva.
Indija si še vedno prizadeva postati industrijska velesila, vladni programi in reforme pa so namenjene spodbujanju naložb in inovacij. Tudi na račun take politike je v Delhiju in drugod po Indiji vse več delovnih nesreč, najvišjo ceno pa plačajo delavci.
Eden izmed ministrov je povedal, da je v petih letih v pristaniščih, tovarnah, rudnikih in gradbiščih umrlo najmanj 65 tisoč delavcev, še na tisoče jih ostane trajno invalidnih. A mnogi opozarjajo, da so številke še veliko večje, saj številni nesreč ne prijavijo. V nesrečah, ki se dogajajo v majhnih, neregistriranih tovarnah, so žrtve največkrat revni delavci ali migranti, ki nimajo sredstev za kasnejše pravne spore.
101 evro na mesec za sestavljanje Wi-Fi usmerjevalnikov
Rakesh Kumar je v požaru prejšnji mesec zgubil tri hčere, ki so za 8000 rupij (101 evra) na mesec sestavljale Wi-Fi usmerjevalnike. Družina je več dni po požaru čakala na podatke o identifikaciji smrtnih žrtev. Hčere pa so lahko pokopali šele mesec dni po nesreči.
V omenjenem primeru je policija proti petim obtožencem vložila obtožnico, med drugim za poskus naklepnega umora in smrti iz malomarnosti. Vendar se vrstijo opozorila, da številni primeri zastarajo, obtožence pa po plačilu varščine spustijo na prostost. Policija krivdo prelaga na zamude pri pridobivanju forenzičnih rezultatov in mnenja različnih strokovnjakov.
Da so primeri velikokrat pometeni pod preprogo, poskrbi tudi tamkajšnja vlada, ki prizadetim družinam obljubi izplačilo pavšalnega zneska. A preden se to zgodi, se družine delavcev migrantov v velikem številu preselijo v drugo mesto ali najdejo drugo zaposlitev, poroča BBC. "Delavci zaradi dolgih in zapletenih postopkov sodstvu ne zaupajo več, zato raje vzamejo denar in odidejo," opozarjajo tudi pri eni izmed organizacij, ki pomaga revnim delavcem.
Med žrtvami delovnih nesreč je tudi 50-letna Sangeeta Roy, ki ji je stroj za rezanje kartona odrezal roko. Odškodnine ni prejela, na denar države pa je čakala tri leta. Koliko je takih, ki so zaradi nesreče na delovnem mestu postali invalidi, ni znano.
Indija je tudi glavno avtomobilsko proizvodno središče v južni Aziji, ki zaposluje deset milijonov delavcev. Velik del proizvodnje sicer pade na pleča podizvajalcev in majhnih podjetij.
Indija je sicer začela z reformami delovne zakonodaje. Štirje zakoni vključujejo določbe o varnosti pri delu in delovnih pogojih. Aktivisti pa so kritični, da novi zakoni ne bodo prispevali k skladnosti.
Po starih pravilih je moralo imeti podjetje z vsaj desetimi delavci varnostni odbor. Nova pravila sedaj število delavcev za odbor povečujejo na 250. Vprašanje, koliko se bo delovno področje zaradi tega izboljšalo, saj kar 90 odstotkov delavcev dela v sivi ekonomiji, podjetja pa raje najemajo pogodbene delavce.
Vlada je zrahljala tudi področje dela inšpektorjev. Če so prej morali pregledovati in zagotavljati varnostna pravila, bodo sedaj le v vlogi mediatorjev. "Za varnost delavcev na koncu ne bo odgovoren nihče," opozarjajo delavski aktivisti.
KOMENTARJI (109)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.