Tragedija pri Slavonskem Brodu: 'Videl sem ranjene, videl sem vse ...'

V nedeljo zjutraj je z avtoceste pri Slavonskem Brodu zapeljal kosovski avtobus. V nesreči je umrlo deset ljudi, več kot 40 oseb je poškodovanih.

Na avtobusu je bil tudi Ramo Gashi, ki je za HTV opisal pretresljive trenutke groze, ko je vozilo, na katerem je bilo skupno 69 oseb, zletelo s ceste. "Ko je v sekundi nekaj počilo, sem videl vse tiste ljudi, ves travnik tam spodaj, tisti kanal ob avtocesti," pripoveduje in v nadaljevanju opisuje grozljiv prizor. "Videl sem ranjene, mrtve, videl sem vse, brez roke, vse sem videl," je še vedno močno pretresen dejal hrvaškim novinarjem.

Na avtobusu, ki je iz Frankfurta peljal v Prištino, so bili večinoma kosovski državljani, ki so z dela v Nemčiji v Prištino potovali na letni dopust. "Na avtobus sem sedla v Ulmu, namenjena sem bila domov na Kosovo, kjer zaradi korone že dolgo nisem bila," pa pripoveduje potnica Gaši. "Avtobus je bil poln, potovanje je teklo dobro in mirno," pričenja svojo pripoved za 24sata 50-letnica, ki jo je kot po čudežu odnesla brez resnih poškodb. V Nemčiji živi že 24 let.

"Bilo je veselo, pomislila sem celo, da je vse skupaj videti predobro in imela sem nek občutek, da bi se nekaj lahko zgodilo, a sem vse skupaj pripisala vročini. Večina nas je spala, ker smo potovali že vso noč. In potem je v nekem trenutku začelo vse ropotati in pokati, stvari, ki smo jih imeli v avtobusu, so začele padati po nas. Pričelo se je vpitje, ženske so jokale in klicale svoje otroke. Nagibali smo se in pristali na boku. Ne vem, kako sem prišel iz vozila, vem le, da me je nekdo potegnil ven. Kmalu so bili okoli nas gasilci, policija in reševalci. Nikogar od umrlih nisem poznala. Še zmeraj se ne počutim dobro. Zdaj smo tukaj in čakamo, kaj bo z nami; vem le, da želim samo domov. Želim se zahvaliti vsem, ki so nam pomagali in nam še vedno pomagajo," je dodala.

Potnike, ki so hudo nesrečo preživeli brez večjih poškodb, so pristojni zdaj namestili v bližnji penzion v Slavonskem Brodu. Današnji dogodek želijo vsi skupaj čim prej pustiti za sabo, a spomin na to, kako je v trenutku umrlo kar 10 potnikov, bo ostal, piše omenjeni hrvaški portal. S tihim pogovorom zdaj skušajo pozabiti neprijetne prizore, ki so jim bili priča. Ne glede na to, da so jo odnesli brez večjih poškodb, pa so še vedno vidno pretreseni. Pri sebi nimajo ničesar, le tisto, kar so na hitro uspeli rešiti iz 'avtobusa groze' – to, kar so imeli pri roki ali v žepih. V mislih so z domačini s Kosova, družino, ki je mesece niso videli, pišejo hrvaški novinarji. Drug drugemu so v uteho, od šoka pa ne morejo ne jesti, ne piti. Edina želja je, da bi jim čim prej organizirali prevoz do doma.

"To je velika, neznosna bolečina. Zelo ga bom pogrešal, preveč, že zdaj mi manjka," se je medtem na Facebooku pokojnemu očetu, enemu od dveh voznikov avtobusa, z zapisom poklonil Adhurim Sylmetaj, sin pokojnega Naserja. "Vesel sem, da sem te objel, ko sem te odpeljal na avtobus, ko si se odpravil na pot, a bilo je premalo," je dodal.

Pot je sicer organizirala potovalna agencija Deva Tours, s sedežem v Frankfurtu, ki organizira potovanja na relaciji Nemčija – Kosovo – Albanija. Novinarji 24sata so govorili z lastnikom agencije, ki jim je z resnim glasom dejal, da je na poti in ne more povedati ničesar. Na vprašanje, ali ima kakršne koli informacije, je odgovoril, da ne. "Ne vem ničesar, nimam nobenih informacij. Pazite, kaj objavljate, zavedajte se, kaj počnete," je dejal in odložil slušalko.

'Dva voznika na tej relaciji sta premalo'

Glede na relacijo med Frankfurtom in Prištino sta dva voznika premalo. In to je velik problem, pa je izpostavil Goran Husinec, prometni strokovnjak in sodni izvedenec. "Vsak voznik avtobusa lahko od 24ur vozi devet, nato pa sledi obvezen odmor. In ko gre za avtobus, mora vozilo po 21 urah vožnje tri ure stati, kar pa se ne upošteva," izpostavlja Husinec.

"Za to relacijo je potrebnih okoli 25 ur, upoštevajoč meje, odmore ... In ob gneči med sezono, torej zdaj, lahko takšno potovanje traja tudi do 30 ur. Zdaj pa računajte," je še dodal ter pristavil, da se gleda le na dobiček, ne pa na varnost.

Rešitev je po njegovem preprosta – organizacija nekakšnih stanovanj na vmesnih postajah, kjer bi se vozniki izmenjali, tisti, ki so vozili do tja, pa bi se nato tam odpočili. A to stane, zato je tega po besedah Husinca zelo malo. Glede nesreč na državnih cestah pa pravi, da je največja težava v tem, da se kazni pišejo, a le v manjši meri tudi plačujejo. "Policija piše globe, kdaj pa ste nazadnje slišali, da jo nekdo tudi plača?" se še sprašuje.