Ruska invazija na Ukrajino nikakor ne teče po načrtih njenega snovalca Vladimirja Putina. Kljub temu, da je bil prepričan, da mu bo Ukrajino uspelo osvojiti v razmeroma hitrem času, je v skoraj 11 mesecih še ni uspel premagati. Prav tako mu ni uspelo ne ohromiti ne razdeliti Evropske unije in Nata – prej nasprotno, navaja Deutsche welle. Zahvaljujoč njemu so Ukrajina, Gruzija in Moldavija vedno bližje priključitvi v EU.
Ob dogajanju v Ukrajini pa je povsem pozabljena ostala Pridnestrska republika v Moldaviji. V letih 1991 in 1992 je Rusija prvič po razpadu Sovjetske zveze svetu pokazala, da je sposobna destabilizirati in razdeliti še eno nekdanjo sovjetsko republiko, oborožiti pa tudi združiti ruske separatiste v Moldaviji, sprožiti vojno in ustvariti psevdodržavo, Pridnestrje.
Malo manj znana Pridnestrska republika, imenovana tudi Transnistrija, je enklava med reko Dnjester in ukrajinsko mejo. Kljub temu, da se je leta 1992 odcepila od Moldavije, ostaja njen del. Po drugi strani je republika tudi 'de facto' neodvisna in deluje kot država. Organizirana je namreč kot predsedniška republika, upravljajo jo vlada, parlament, oborožene sile in policija. A nobena država, niti Rusija, ne priznava Transnistrije za suvereno državo.
Po poročanju Deutsche Welle se v moldavski prestolnici Kišinjev že več let namreč izmenjujejo proruske in proevropske sile. Moskva je upala, da bo nekega dne Transnistrijo lahko izkoristila in na svojo stran pridobila celotno Moldavijo, tako da bo nadzorovala vrnitev separatistične republike pod nadzor Kišinjeva pod pogojem, da bo imela poseben status v državi. Moskva je verjela, da bi z vnovično vključitvijo proruske regije v Moldavijo pridnestrski volivci nagnili ravnotežje v njeno korist in zagotovili, da bi državo vedno vodila proruska vlada, namesto da bi se še naprej nagibala proti Zahodu. In v tem tiči razlog, da Moskva nikoli ni priznala neodvisnosti Pridnestrja.
Toda zdaj se zdi, da je moskovska invazija na Ukrajino izničila vse možnosti, da bi se Kišinjev še kdaj obrnil proti Rusiji. Junija letos je Moldavija poleg Ukrajine dobila status kandidatke za članstvo v EU.
V republiki Transnistriji je nameščenih nekaj manj kot 2000 ruskih vojakov. Te enote sestavljata dva dela: mirovni kontingent, ki je tam že 30 let. V tem času pa je konflikt ostal zamrznjen (s čimer se Moskva ponaša), ostale pa so tudi ruske enote, da varujejo skladišče streliva iz sovjetskih časov v pridnestrski vasi Cobasna, nedaleč od ukrajinske meje. Gre za največje vojaško skladišče v Evropi, kjer je shranjenih okoli 20.000 ton streliva in opreme. In čeprav je Rusija obljubila, da bo v nekaj letih umaknila vse svoje vojake in orožje iz te republike, tega ni nikoli storila. Vlada Transnistrije namreč že dolgo javno izjavlja, da je ozemlje rusko in bo nekoč tudi uradno priznano kot tako.
Črna luknja Evrope
Več kot 30 let Transnistrija v Evropi velja za črno luknjo. Deluje le zaradi pomoči moskovskega denarja, obsežnega tihotapljenja, trgovine z ljudmi in pranja denarja.
Dolga leta je ilegalne dejavnosti podpirala tudi Ukrajina. Po letu 1992 so pripadniki ukrajinske vladajoče elite in ruski gospodarski uradniki skupaj ustvarili tihotapsko mrežo s središčem v republiki, ki je drastično okrepila gospodarstvo in Moldaviji posledično onemogočila, da bi nad njo izvajala gospodarski nadzor. V veliko mrežo tihotapljenja so bili vpleteni mnogi politiki iz Kijeva. Sčasoma pa so se v te nezakonite posle vpletli tudi skorumpirani člani moldavske elite. Gospodarstvo republike je tako že tri desetletja odvisno od nezakonitega prevoza blaga v Odeso in druga pristanišča ob Črnem morju.
Vse se je začelo v 90. letih prejšnjega stoletja. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je razprostrl rdečo preprogo za Igorja Smirnova, prvega predsednika samooklicane in mednarodno nepriznane Pridnestrske republike, ter ga sprejel kot prijatelja. Razlog za tako toplo dobrodošlico pa, da je bil Kučmov zet lastnik enega največjih jeklarskih podjetij v Pridnestrju.
Ukrajina je sedaj priznala, da je do Moldavije bila nepoštena, ker je desetletja vedela, dopuščala in sodelovala z republiko. Provladni medij v Kijevu je predlagal, da se mora v primeru ruskega poraza v Ukrajini takoj razpustiti proruska Pridnestrska republika.
Transnistrija še vedno uporablja cirilico, ima lastno valuto (pridnestrski rubelj), varnostne sile in potni list, čeprav ima večina od približno 465.000 prebivalcev dvojno ali celo trojno državljanstvo: moldavsko, rusko in/ali ukrajinsko. Večina prebivalstva je rusko govoreča, medtem ko v preostali Moldaviji prevladujejo romunsko govoreči prebivalci. Ulice so prepravljene s sovjetskimi simboli, njihova zastava je opremljena s srpom in kladivom, nad središčem glavnega mesta Tiraspol pa se bohoti ogromen Leninov kip.
Glavne ceste v glavnem mestu Tiraspol so Leninova ulica, Ulica Karla Marxa in Ulica 25. oktobra, v spomin na boljševiško revolucijo leta 1917.
"Kijev je vprašanje Pridnestrja preprosto ignoriral, nekateri organi pa so imeli od te tihotapske črne luknje koristi. Vse se je spremenilo s popolno rusko invazijo," je pred kratkim v časopisu Evropska Pravda zapisal novinar Sergej Sidorenko. "Očitno je, da zamrznjen konflikt ob meji ogroža nacionalno varnost in omejuje evropsko prihodnost Ukrajine in Moldavije."
Kje tiči problem danes?
Ko je Rusija 24. februarja 2022 napadla Ukrajino, so ukrajinske oblasti ukazale, naj se pridnestrski del moldavsko-ukrajinske meje zapre in zavaruje s tanki. S tem se je tihotapljenje nenadoma ustavilo. To proruskim separatistom ni bilo všeč, zato so se odzvali s pritožbami in pozvali Rusijo, naj posreduje in reši odcepljeno regijo. Rusi pa imajo dovolj svojih težav, njihove pozive so za zdaj prezrli.
Še več, upanje glavnega mesta Tiraspola, da bo Rusija hitro zasedla Ukrajino in da se bo separatistična regija združila z Rusijo, se je razblinilo zaradi odpora ukrajinske vojske. Tudi Moldavija jim ne pride nasproti. Vlada v prestolnici Kišinjev je solidarna z Ukrajino, redno pomaga ukrajinskim beguncem in je trdno prepričana, da je s takimi dejanji na pravi strani zgodovine. Zavzemajo se tudi za miroljuben način, da rešijo spor v Transnistriji, tak, ki ne bo oviral moldavske proevropske usmeritve. Predsednica Maia Sandu je namreč dejala, da mora Moldavija čimprej postati članica Evropske unije.
V Evropski pravdi je Sidorenko opisal pristop Moldavije k trenutnim razmeram. "Krvava ruska agresija na Ukrajino le še krepi željo Moldavcev, da se za vsako ceno izognejo vojni," je zapisal. "Ni okoliščin, v katerih bi Kišinjev privolil v sprejem ukrajinskih oboroženih sil na svojem ozemlju." Poudaril je tudi, da ukrajinska vlada to dejstvo razume in se z njim strinja.
Kljub temu, da se želijo izogniti vojni, pa so v Kišinjevu previdni. Za obrambni proračun za leto 2023 so predvideli največ denarja doslej. Veliko tega denarja bo porabljenega za varovanje moldavskega zračnega prostora, oborožene sile pa se bodo okrepile tudi z oklepnimi vozili Piranja iz Nemčije.
Moldavska vlada se poleg vojaškega spopada s Pridnestrjem želi izogniti tudi vsakršnemu gospodarskemu pritisku na separatistični režim v Tiraspolu. "Vsi smo v istem čolnu," je nedavno dejal Oleg Serebrian, podpredsednik moldavske vlade za reintegracijo. Za to, da ne želijo spora, pa imajo izredno dober razlog. Moldavija se namreč zanaša na električno energijo iz elektrarne Cuciurgan, ki se nahaja v Pridnestrju in se napaja z ruskim plinom, Moldavija pa jim ga dostavlja. Čeprav se na prvi pogled zdi, kot da Moldavija podpira in financira separatiste, je ta poteza pač nujna, saj bi brez električne energije Moldavci ostala v temi.
Toda Moldaviji kaže boljše. Pospešeno pripravlja načrte za odpravo odvisnosti od pridnestrske električne energije in ruskega plina. Če jim bo uspelo, bi lahko povzročili bankrot Pridnestrja, ki bi padlo v naročje Moldavije, saj brez tihotapskih poti prek Ukrajine in dobave plina iz Kišinjeva, Pridnestrje preprosto ne bo preživelo.
Kaj si Rusija obeta od Transnistrije?
Kot je ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski večkrat opozoril, se ruske ambicije v Ukrajini ne zaključujejo. Zavzeti želijo tudi druga ozemlja. Eno od njih je Transnistrija, kar bi ogrozilo Moldavijo. Bojijo se, da bi lahko konflikt iz Transnistrije prerastel meje in se preselil po celotni Moldaviji. Vsaj en ruski uradnik je odkrito govoril o tem, da bi na jugu Ukrajine odvzel dovolj ozemelj, da bi povezal območja pod ruskim nadzorom s celine s Transnistrijo. Vprašanje je, ali bi Rusija lahko vzpostavila takšen koridor.
Zaskrbljenost glede dolgoročnih načrtov Rusije glede Transnistrije ni nikoli popustila, po invaziji Moskve na Krim leta 2014 se je le še okrepila. Ta invazija je spodbudila dolgotrajne pomisleke, da bo Putin skušal vdreti v južno Ukrajino in jo nadzorovati. Separatistična enklava na jugozahodnem robu Ukrajine bi zdaj lahko predstavljala potencialno podporo morebitnemu ruskemu napadu iz vzhodne ukrajinske regije Donbas proti zahodu.
Domnevna mirovna prisotnost Rusije v Transnistriji, s katero je Kremelj v praksi podpiral marionetno državo, ki si prizadeva spodkopati suverenost Moldavije, je prav tako odražala izgovor Moskve za vdore v Gruzijo in Ukrajino. V Moldaviji in na Zahodu so bili alarmni zvonci vse glasnejši, ko so iz Kremlja slišali znane izjave, da so v Transnistriji kršene pravice etničnih Rusov – še en argument, ki ga je Putin uporabil za utemeljitev februarske invazije na Lugansk in Doneck v vzhodni Ukrajini, kjer sta se nahajali dve odcepljeni državici, ki ju je podpirala Rusija.
"Tam, v Moldaviji, se domnevno kršijo pravice rusko govorečih," je v nagovoru dejal Zelenski. "Čeprav če smo iskreni, je ozemlje, na katerem bi morala Rusija poskrbeti za pravice rusko govorečih, Rusija sama, kjer ni svobode govora in svobode izbire, kjer preprosto ni pravice do drugačnega mnenja, kjer uspeva revščina in kjer je človeško življenje brez vrednosti."
Nekateri ukrajinski uradniki so tudi namigovali, da bo Rusija v nekem trenutku uporabila svoj kontingent vojakov v republiki. "Seveda jih bodo prej ali slej uporabili," je dejal župan Odese Hennadij Truhanov. "Težko je reči, v katero smer, vendar obstaja grožnja. Oborožene sile Ukrajine se tega zavedajo in se s tem ukvarjajo."
