'Kriza ne sme biti izgovor za pomanjkljiv boj proti pranju denarja'

Transparency International in 14 nacionalnih organizacij, med katerimi je tudi Transparency International Slovenija, so pozvali Evropsko komisijo, naj okrepi boj proti pranju denarja v času koronske krize in nedavnih korupcijskih afer in pranja denarja, kot so Ciprski dokumenti, Wirecard ali škandali Danske banke. Prav tako so pozvali k skupnemu javnemu posvetovanju Komisije o nedavno objavljenem akcijskem načrtu za boj proti pranju denarja.

Po mnenju Transparency International obstaja veliko tveganje, da bodo nacionalni regulatorji, nadzorni organi in tako imenovani 'zavezani subjekti' (subjekti, za katere veljajo pravila) olajšali svoj pristop k boju proti pranju denarja, v zmotnem prepričanju, da bo to pomagalo pri obnovi opustošenih gospodarstev. Do zdaj je le 11 držav članic EU v celoti preneslo peto direktivo EU proti pranju denarja (AML) v nacionalno zakonodajo. Rok za prenos je bil 10. januar 2020.

Medtem ko gospodarstva držav EU tonejo v recesijo in izčrpavajo javne blagajne, Transparency International poziva k sprejetju strožje zakonodaje, s katero bi vsako leto povrnili milijarde evrov, izgubljenih zaradi kriminala in korupcije, vključno z ustanovitvijo novega, neodvisnega nadzornega organa na ravni EU. 

Laure Brillaud, višja politična direktorica pri Transparency International EU, je dejala: "Po vsej EU bo treba vložiti ogromne vsote javnega denarja za obnovo gospodarstva in socialne infrastrukture. V tej tekmi za obnovo bo štel vsak cent in izguba milijard evrov zaradi korupcije, pranja denarja in utaje davkov je neopravičljiva." 

Transparency International prav tako poziva k popolni ureditvi vseh pomembnih poslovnih dejavnosti, zlasti industrija FinTech in tako imenovana zlata vizumska industrija, ki sta bila pred kratkim izpostavljena v škandalu Wirecard in Ciprskih dokumentih. Te panoge bi morale v celoti kriti obveznosti pranja denarja. "Po škandalu z Dansko banko leta 2018 so se leta 2020 razkrila lastna razkritja: škandal Wirecard je razkril veliko goljufijo v industriji FinTech v Nemčiji, Ciprski dokumenti pa so razkrili korupcijo in pranje denarja v industriji prodaje potnih listov. Ti trgi so manj zreli in manj urejeni, zato ne privabljajo le novih vlagateljev, temveč tudi kriminalce, prevarante in pralce denarja. Predstavljajo zelo resnična tveganja, ki jih je nujno treba upoštevati pri reformi regulativnega okvira EU," je dodala Brillaudova.

Transparency International poleg tega prosi EU, naj preneha služiti kot privlačna destinacija za pokvarjene posameznike in njihov denar, ter poziva EU, naj svoja pravila o izterjavi premoženja uskladi s pravili proti pranju denarja. Trenutno sta zasežena le 2,2 odstotka premoženjske koristi, še manjši odstotek (1,1 odstotka) pa je zaplenjen.