Tresejo se mu roke, mnogo so izgubili razum: 365 dni v luknji in 23 mrtvih Rusov

42-letni vojak je kar 364 dni preživel v majhnem zemeljskem zaklonišču na položaju za frontno črto v bližini mesta Časiv Jar, ene ključnih točk v regiji Doneck. Med skoraj enoletno misijo je snemal videodnevnike, v katerih je dokumentiral vsakdanje življenje na fronti. Reuters je objavil del teh posnetkov.

Na enem od videov pokaže svoj utesnjen podzemni bunker, ki ga opiše kot "zatočišče ali grob". Elektriko za mobilni telefon si je zagotavljal na improviziran način – uporabljal je baterije iz sestreljenih ruskih brezpilotnih letalnikov.

V pogovoru za Reuters je povedal, da je med služenjem na tem položaju v bojih iz neposredne bližine ubil 23 ruskih vojakov. Ruske enote so po njegovih besedah napredovale v majhnih pehotnih skupinah in se večkrat približale le okoli 20 metrov od njegovega položaja. Od padlih ruskih vojakov je pobral 13 pušk, ki jih je hranil kot svoje "majhno orožarno".

Eden najbolj napetih trenutkov je ujel decembra, ko je ruski dron priletel neposredno proti njegovemu zaklonišču. Brezpilotnik se je zapletel v drevesne veje tik nad položajem, eksplozivna naprava pa je ostala pritrjena. Če bi eksplodirala, bi po njegovih besedah ubila njega in njegove soborce.

Zaklonišče je večino časa delil z drugimi vojaki. V začetku marca je bil njegov dolgoletni soborec, s katerim je od začetka branil položaj, ranjen v nogo v napadu z dronom. Krinicki mu je skušal pomagati, vendar je bilo prepozno. Kmalu zatem je zaradi napredovanja ruskih sil prejel ukaz za umik. Položaj je moral zapustiti, ranjenega prijatelja pa pustiti za seboj. Reuters opozarja, da teh navedb ni mogel neodvisno preveriti.

Za izjemen pogum mu je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podelil najvišje državno odlikovanje Heroj Ukrajine.

Po vrnitvi s fronte odkrito govori o psihičnih posledicah vojne. Pravi, da so številni vojaki na fronti "izgubili razum", njemu pa se roke še vedno tresejo. Dodaja, da mu je obiskovanje šol in pripovedovanje svoje zgodbe pomagalo razumeti, da njegova žrtev ni bila zaman – da lahko otroci danes hodijo v šolo in gledajo v mirno, jasno nebo.

Njegova zgodba sicer ni edinstvena. Po analizi washingtonskega Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) je vojna v Ukrajini dosegla nov mračen mejnik – več kot dva milijona ruskih in ukrajinskih vojakov je bilo ubitih ali ranjenih, povzema New York Times. 

Velik davek plačuje Rusija. Od začetka invazije februarja 2022 naj bi izgubila okoli 1,4 milijona vojakov, od tega približno 450.000 mrtvih. To je po navedbah avtorjev študije štirikrat več, kot so ZDA izgubile v vseh vojnah skupaj po drugi svetovni vojni.

Ukrajinske izgube so ocenjene na med 525.000 in 625.000 vojakov, med njimi od 125.000 do 150.000 mrtvih. Avtorji sicer  opozarjajo, da gre za ocene, saj Rusija podatke prikriva, Ukrajina pa uradnih številk ne objavlja.

Študija kaže, da ruska vojska napreduje izjemno počasi. Na nekaterih delih fronte doseže manj kot 50 metrov napredovanja na dan.

Spomladi letos se je trend celo obrnil. Ruske sile so aprila in maja izgubile približno 400 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar predstavlja njihove prve neto ozemeljske izgube po avgustu 2024.

To po mnenju analitikov kaže, da ruska vojska kljub številčni premoči vse težje dosega pomembnejše uspehe.

Na fronti je po ocenah okoli 400.000 ruskih vojakov, proti njim pa približno 250.000 ukrajinskih.

Čeprav je absolutno število ukrajinskih izgub manjše, je njihov vpliv precej večji, saj ima Ukrajina bistveno manjši bazen ljudi za nadomeščanje padlih in ranjenih.

Rusija izgube nadomešča z obsežnim novačenjem, finančnimi spodbudami, vključevanjem zapornikov in dolžnikov ter tudi s pomočjo Severne Koreje, ki je v letih 2024 in 2025 v Rusijo poslala več kot 10.000 vojakov.

Analitiki pa opozarjajo, da letos tudi Rusija prvič izgublja več vojakov, kot jih uspe na novo mobilizirati. Mesečno naj bi izgubila med 30.000 in 34.000 vojakov, novači pa približno 27.000.

Če je bilo v prvih letih vojne rusko ozemlje večinoma varno, to danes ne drži več.

Ukrajina vse pogosteje uporablja drone in rakete za napade globoko v Rusiji. Junija je izvedla doslej največji napad z brezpilotniki na Moskvo, napadi pa se nadaljujejo tudi na Krimu in v drugih delih Rusije.

Po oceni enega od avtorjev študije Setha Jonesa Rusija doživlja najtežje obdobje od začetka invazije. "Vojna je prišla domov. Rusi se soočajo z vse višjimi cenami, slabšanjem gospodarstva, vedno več krstami vojakov in napadi z droni na svoja mesta."

V zadnjih dneh je sicer Ukrajina izvedla največje spremembe v vojaškem vrhu od začetka ruske invazije. 

Kriza se je začela z nepričakovano razrešitvijo 35-letnega obrambnega ministra Mihajla Fedorova, ki je po le šestih mesecih na položaju izgubil zaupanje predsednika Zelenskega. Fedorov je veljal za obraz modernizacije ukrajinske vojske. Zavzemal se je za hitrejšo digitalizacijo, množično uporabo brezpilotnikov, razvoj novih tehnologij in večjo skrb za vojake. Njegova razrešitev je sprožila največje ulične proteste v Ukrajini po začetku vojne leta 2022.

Obenem je Fedorov javno razkril globok spor z vrhovnim poveljnikom Oleksandrom Sirskim. Očital mu je, da je zaviral njegove reforme, blokiral pobude in vztrajal pri zastarelem, centraliziranem načinu poveljevanja, zaradi katerega naj bi bile izgube med vojaki po mnenju kritikov previsoke. Spor je razgalil razkol med zagovorniki sodobnega, tehnološko podprtega vojskovanja in predstavniki bolj tradicionalnega pristopa.

Po več dneh protestov je Zelenski popustil pritisku javnosti in razrešil tudi Sirskega. Na njegovo mesto je imenoval 43-letnega generalmajorja Mihajla Drapatija, kar velja za največjo menjavo v vojaškem vrhu od začetka vojne.

Drapati velja za predstavnika nove generacije ukrajinskih poveljnikov. Ugled si je ustvaril že leta 2014 pri obrambi Mariupolja, v naslednjih letih pa je vodil več ključnih operacij proti ruskim silam. Med vojaki uživa velik ugled, saj pogosto obiskuje fronto, prevzema odgovornost za odločitve in zagovarja večjo samostojnost nižjih poveljnikov ter hitrejše uvajanje sodobnih tehnologij. Tudi sam je pred imenovanjem javno zapisal, da ukrajinska vojska potrebuje "spremembe in nova pravila".

Ob prevzemu položaja je Drapati napovedal nadaljnjo modernizacijo vojske. Dejal je, da mu je predsednik naložil okrepitev ofenzivnih operacij, pripravo novih akcij za sovražnikovimi linijami, razvoj vojaških tehnologij in krepitev zmogljivosti oboroženih sil.

Analitiki opozarjajo, da nova kadrovska zasedba sama po sebi ne bo spremenila razmer na bojišču. Novi poveljnik se bo moral spopasti z enakimi težavami kot njegov predhodnik – pomanjkanjem vojakov, težavami pri mobilizaciji, izčrpanostjo enot ter vse večjo odvisnostjo sodobnega bojevanja od brezpilotnikov in novih tehnologij. Njegovo imenovanje pa mnogi razumejo kot sporočilo, da bo imel glas vojakov s fronte pri oblikovanju vojaške strategije večjo težo kot doslej.