Na intervju z iranskim novinarjem Javadom Mogouyijaem je Aragči pristal še pred ponovnim izbruhom obsežnih napadov, a je že takrat dejal, da dvomi, da bodo pogajanja uspela. A kot je dodal, so ta vseeno nujna, tudi če je možnost uspeha le desetodstotna, nenazadnje zato, da bi zagotovili, da ni bilo nobenega dvoma o tem, da si je Iran prizadeval za diplomatsko rešitev, piše Guardian.
Zatrdil je tudi, da je Iran v zadnjem krogu pogovorov v Ženevi ponudil dogovor o svojem jedrskem programu, vendar naj bi takoj po tej ponudbi, naslednji dan, razpoloženje v Washingtonu postalo bolj uperjeno proti njim.
Po njegovem mnenju so se ZDA odločile za napad, ker so menile, da je bila iranska vlada oslabljena zaradi udarcev proti njenim zaveznikom v Siriji in Libanonu, doma pa zaradi gospodarskih protestov. Tudi druge vlade v regiji naj bi opozarjale Donalda Trumpa pred vojno in mu večkrat poudarjale, da to ne bo tako preprosto kot ameriški napad v Venezueli. "Iran je drugačen. Njegova opora je večtisočletna civilizacija, povezana s šiitsko mislijo in verovanjem v mučeništvo. Ko se te stvari združijo, ustvarijo nekaj, česar ni mogoče zlahka premagati," je dejal.
Ko so se začele sovražnosti, naj bi Iran opozoril sosednje države, da bo vsak napad deležen povračilnih ukrepov proti ameriškim ciljem v regiji. "Če Izrael napade naše jedrske objekte, bomo napadli njihove. Naše rakete ne dosežejo Amerike, zato bomo napadli njihove baze, ki so žal v vaših državah. Če napadejo naše naftne objekte, bomo poskrbeli, da nihče v regiji ne bo mogel prodajati nafte," je opozoril.
Prav tako je dejal, da so opozorila turški vladi spodbudila Ankaro, da je ustavila Trumpov načrt za spodbujanje kurdskega upora iz Iraka v Iran. Turški zunanji minister Hakan Fidan se je "pogovarjal z Američani in v zvezi s tem zavzel zelo odločno stališče. Vrsta prizadevanj je preprečila to zaroto," je dejal Aragči.
Ko je govoril o izbiri med diplomacijo in vojno, je Aragči dejal: "Ne borimo se, dokler cena neukrepanja ni višja od cene bojevanja."
Kako so ubili Hameneja?
V intervjuju je Aragči poudaril, da so imeli tako Izrael kot ZDA natančne obveščevalne podatke o lokaciji Hameneja in drugih visokih uradnikov, kar jim je v prvi vrsti omogočilo, da so se znebili vseh najvišjih uradnikov v Iranu.
"Po mojem mnenju je pomembno dejstvo, da je imel Izrael obveščevalne podatke o teh srečanjih," je dejal Aragči. "To lahko kaže na varnostno pomanjkljivost, ki verjetno še vedno obstaja. To je treba odpraviti."
Aragči naj bi ravno poročal namestniku vodje kabineta vrhovnega voditelja, Aliju Ašgarju Hijaziju, ko so se zvrstile tri eksplozije, vsaka bližje kot prejšnja. "Tretja eksplozija je bila skoraj tik ob naši stavbi. Del, kjer je bila pisarna gospoda Hijazija, je bil neposredno zadet, leva stran stavbe pa je bila popolnoma uničena."
Hijazijeva tajnica je bila takoj ubita, vendar sta Aragči in Hijazi preživela brez najhujših posledic, saj nista bila neposredno izpostavljena polni sili eksplozije.
"Bila sva na drugi strani stavbe in po eksploziji so se strop, stene in vse drugo zrušili na naju. Prijel sem gospoda Hijazija za roko, prebijala sva se skozi tramove, deske in kose lesa, medtem ko sva poslušala krike na pomoč. Voda je tekla s stropa. Vse je bilo uničeno. Nazadnje sva prišla ven in videl sem, da so bili različni deli kompleksa tarča napada."
Mimoidoči so Aragčija odpeljali na zunanje ministrstvo, saj je bilo njegovo službeno vozilo zadeto. "Tri dni smo bili odrezani od vsega in smo poskušali ugotoviti, kdo je preživel in kdo je bil ubit kot mučenik," je dejal. "Sovražnik je mislil, da nas lahko ohromi z napadom na vodstvo, vendar mu ni uspelo."
Da se je Iran pripravljal na napad, ni skrivnost. Kot je pojasnil Aragči, so že prej imeli pripravljene načrte za zaprtje Hormuške ožine, če bi bil tarča napada vrhovni voditelj. Ime za tak scenarij je bilo "Koda 110", kar se nanaša na člen iranske ustave, ki določa pristojnosti vrhovnega voditelja.
