Tri krste, prstan, kovanci in bela svila: obredi, ki spremljajo papeški pogreb

Papež Frančišek se je v življenju odmaknil od bolj konservativne poti, ki sta ji sledila njegova predhodnika papež Janez Pavel II. in papež Benedikt. Zato se je tudi v svoji smrti odmaknil od tradicije, predvsem glede tega, kje in kako naj bo pokopan. 

"V svojem življenju in tudi med mojim službovanjem kot duhovnik in škof sem se vedno zaupal Materi našega Gospoda, blaženi Devici Mariji. Zato prosim, da moji posmrtni ostanki počivajo, v pričakovanju dneva vstajenja, v papeški baziliki Svete Marije Velike. Želim si, da bi se moja zadnja zemeljska pot končala prav v tem starodavnem marijanskem svetišču, kjer sem se vedno ustavil in pomolil na začetku in na koncu vsakega apostolskega potovanja in zaupal svoje namere Brezmadežni Materi ter se zahvalil za njeno blago in materinsko skrb," je Frančišek v zapisu pojasnil svojo željo, da bo pokopan v baziliki Marije Snežne, ki leži zunaj zidov Vatikana. 

Zapisal je še, da si želi, da mu pripravijo grob v grobni niši v stranski ladji bazilike. "Grob mora biti v zemlji; preprost, brez posebnega okrasja, samo z enim napisom: Franciscus," je dodal. 

Papeški obredi zajemajo 400 strani

Smrt papeža vedno spremljajo številni obredi, mnogi od njih segajo več kot 2000 let v zgodovino in so zbrani v več kot 400-stranskem delu "Ordo exsequiarum Romani pontificis". Ta vsebuje liturgijo, glasbo in molitve, ki so se skozi stoletja uporabljale za pogrebe okoli 260 papežev.

"Običajno so za pogreb oblačila (papeža) lahko bela, črna ali celo vijoličasta," je za NBC News dejal David Collins, izredni profesor in direktor katoliških študij na univerzi Georgetown. Papeža Frančiška so oblekli v dolgo belo obleko, čez katero ima krajšo rdečo, na glavi ima papeško mitro, v rokah pa rožni venec.

Truplo so že v ponedeljek zvečer položili v krsto in prenesli v kapelo Doma svete Marte, kjer je prebival. Njegovo stanovanje v drugem nadstropju poslopja, kjer je živel, so, tako kot tudi papeško stanovanje v tretjem nadstropju papeške palače, zapečatili. 

Danes bodo njegovo truplo v sprevodu prenesli v baziliko svetega Petra, kjer bo ostal do pogreba in kjer se bodo lahko od njega poslovili tudi verniki. 

Po smrti papeža tradicionalno uničijo tudi papeško insignijo, t. i. ribičev prstan, na katerem je vgravirano papeževo ime. Kardinal kamerleng ribiški prstan natakne na prst novoizvoljenega papeža, ko ta umre, pa njegov prstan uničijo. Tradicionalno so prstan uničil zato, da bi preprečili ponarejanje dokumentov po njegovi smrti. Papeži so namreč v preteklosti s prstanom zapečatili pomembne dokumente, zato so ob njegovi smrti uničili tudi njegov pečat. Običajno so prstan uničili pred konklavom, kar simbolizira konec papeževanja umrlega. Za novega papeža ročno izdelajo nov prstan. 

V preteklosti so v Vatikanu kovali kovance in izdelovali medaljone v spomin na t. i. Sede Vacante – obdobje, v katerem ni bilo papeža. Z denarjem, ki so ga zbrali s prodajo teh spominkov, pa so delno poplačali papežev pogreb. Ta tradicija danes ni več aktualna. "Obdobje brez papeža ni tako dolgo," pravi Collins. "Denimo, obdobje med Janezom Pavlom II. in Benediktom XVI. je trajalo manj kot tri tedne. In ne glede na to, Vatikan zdaj uporablja evro," je dodal. 

Namesto tradicionalnih treh le ena krsta?

Tradicionalno so papeževo truplo pokopali v treh krstah: eni iz ciprese, drugi iz svinca in tretji iz hrasta. Tega pri papežu Frančišku ne bo, saj je bila njegova želja, da je pokopan v preprosti leseni krsti. 

Ob papežu pokopavajo tudi določene predmete, kot so papeževa mitra, pastoralna palica in rožni venec. Tradicionalno so v krsto ob papeževo truplo položili majhno vrečko s kovanci, ki so bili skovani med njegovim papeževanjem. Janez Pavel II. je bil denimo pokopan skupaj s 26 kovanci, število kovancev simbolizira število let njegove "vladavine". Za zdaj ni znano, ali bodo to tradicijo ohranili tudi pri Frančišku. Če se bo ta tradicija ohranila, bodo ob truplo postavili 12 kovancev – za vsako leto njegovega papeževanja po enega. 

Po tradiciji noč pred pokopom papeževe posmrtne ostanke blagoslovijo s sveto vodo, njegov obraz pa prekrijejo s kosom bele svile. Del obreda je tudi branje rogita, dokumenta, ki beleži papeževo življenje in delo. Dokument preberejo in podpišejo vsi prisotni, nato pa ga položijo v krsto. Drugi izvod dokumenta shranijo v vatikanskih arhivih, piše NBC News. 

Krsto končno zapečatijo pred zbranimi visokimi vatikanskimi uradniki in kardinali, ki nato vsi zapojejo 42. psalm, ki se glasi: "Kakor jelen hrepeni po tekočih potokih, tako moja duša hrepeni po tebi, moj Bog."

Po smrti papeža sicer sledi devet dni uradnega žalovanja, pogreb pa bo šesti dan po njegovi smrti. Pogrebna slovesnost se bo, če bodo vremenske razmere to dopuščale, odvila na Trgu sv. Petra. Pogrebna maša traja približno dve uri in pol in večinoma poteka v latinščini, nato bo sledila homilija oziroma pridiga, ki se bo nanašala na papeževo življenje. 

Po bogoslužju krsto odnesejo skozi "vrata smrti", ki so levo od oltarja v baziliki sv. Petra. Medtem zadoni 10-tonski pogrebni zvon. Nato ga bodo predvidoma v skladu z njegovimi željami pokopali v cerkvi Marije Snežne. Vendar, kot pravi Collins, ni nujno, da želji papeža ugodijo. "Janez Pavel je prosil, da bi njegovo truplo pokopali na Poljskem. Vendar so kardinali temu nasprotovali in na koncu je bil pokopan v Vatikanu," je spomnil Collins. "V tem primeru papež nima zadnje besede," je dodal. Običajno nato krsto v procesiji višjih kardinalov in uradnikov odnesejo do grobnice. 

V baziliki svetega Petra je pokopanih 148 od skupno več kot 260 papežev.