Tri leta pod nadzorom, ker jih skrbi, da si bo sodila sama: novo sojenje?

Primer Lindsay Clancy, ki je januarja 2023 pretresel Združene države Amerike, se vrača na sodišče. V ponedeljek, 2. novembra, bodo njeni odvetniki in predstavniki tožilstva razpravljali o nadaljnjih korakih v kazenskem postopku, ki se je septembra končal brez odločitve porote.

Clancyjeva je obtožena treh umorov prve stopnje. Če bi bila spoznana za krivo, ji grozi dosmrtna zaporna kazen brez možnosti pogojnega odpusta.

Njeni odvetniki zahtevajo umik obtožb, tožilstvo pa nakazuje, da želi primer znova predstaviti poroti. "Zvezni državi Massachusetts je treba omogočiti, da si še naprej prizadeva za pravico za Coro, Dawsona in Callana Clancyja," so tožilci zapisali v nedavni vlogi sodišču, poroča BBC.

Tragedija se je zgodila 24. januarja 2023 v družinski hiši v kraju Duxbury v Massachusettsu, približno 50 kilometrov južno od Bostona. Po navedbah tožilstva je Lindsay Clancy zadavila svoje tri otroke: petletno Coro, triletnega Dawsona in komaj osemmesečnega Callana.

Tožilci trdijo, da je moža Patricka Clancyja pred tem namenoma poslala po opravkih, da bi bila z otroki sama.

Po smrti otrok je skočila skozi okno v drugem nadstropju hiše. Pri padcu je utrpela hude poškodbe hrbtenice in ostala paralizirana. Sojenja se je zato udeleževala na invalidskem vozičku.

Njen mož je po vrnitvi domov našel otroke v kleti. Med sojenjem so predvajali tudi posnetek njegovega klica na številko za nujne primere, med katerim je obupan kričal: "Ubila je otroke."

Obramba ne zanika, da je Clancyjeva povzročila smrt svojih otrok. Osrednje vprašanje postopka je, ali je bila zaradi svojega duševnega stanja v času dejanja kazensko odgovorna.

Odvetniki Clancyjeve vztrajajo, da je bila v času tragedije v stanju hude poporodne psihoze, zaradi katere naj ne bi mogla razumeti narave in posledic svojih dejanj.

Med sojenjem so predstavili podatke o njenem psihiatričnem zdravljenju, jemanju številnih zdravil in iskanju pomoči v tednih pred smrtjo otrok.

Clancyjeva naj bi doživljala halucinacije, blodnje, hudo tesnobo in samomorilne misli. Le nekaj dni pred tragedijo je poiskala tudi bolnišnično psihiatrično pomoč.

Njen nekdanji mož Patrick je na sodišču pričal, da se je njeno duševno stanje začelo izrazito slabšati približno mesec dni pred smrtjo otrok. "Začela je močno izgubljati težo, postala je zelo depresivna in preživljala je izjemno težko obdobje," je povedal.

Njena mati Paula Musgrove je pričala, da je hči že mesec dni pred tragedijo govorila o mislih, da bi poškodovala otroke. Postajala naj bi tudi vse bolj paranoična in prepričana, da ji zdravila uničujejo razum.

Nekdanja tašča Susan Clancy jo je opisala kot ljubečo in skrbno mater, ki je po rojstvu najmlajšega sina doživela izrazito poslabšanje duševnega zdravja. "Rotila je za pomoč," je dejala.

Tožilstvo je predstavilo drugačno razlago dogodkov. Po njegovem mnenju je Clancyjeva umore načrtovala in jih izvedla zavestno. Ena od psihiatričnih strokovnjakinj, ki jo je zdravila, je pričala, da med obravnavami ni kazala jasnih znakov psihoze.

Prvo sojenje se je začelo poleti 2026 in trajalo pet tednov. Pred poroto je pričalo več kot deset izvedencev, med njimi psihiatri in drugi strokovnjaki za duševno zdravje.

Primer je sprožil burno razpravo o poporodnih duševnih motnjah, kazenski odgovornosti in ustreznosti zdravstvene obravnave žensk po porodu.

Pred sodiščem se je zbiralo tudi več sto podpornic Clancyjeve, številne v rožnatih majicah z napisi, kot sta "Potrebovala je pomoč" in "Mir za Lindsay".

Po koncu dokaznega postopka je 12-članska porota več dni razpravljala o njeni krivdi, vendar soglasne odločitve ni sprejela. Sodnik William Sullivan je 4. septembra razglasil neuspešno končano sojenje.

Takšen razplet ne pomeni niti oprostilne niti obsodilne sodbe. Tožilstvo lahko pod določenimi pogoji zahteva novo sojenje.

Zagovornik Clancyjeve Kevin Reddington je po septembrskem razpletu zahteval ustavitev kazenskega postopka.

Najprej je poskušal doseči oprostilno odločitev na podlagi določbe, ki sodišču omogoča oprostitev obtoženca, kadar tožilstvo ne predloži dovolj dokazov za obsodbo. Sodnik je ta predlog zavrnil.

Obramba zdaj med drugim izpodbija zakonitost razglasitve neuspešnega sojenja. Sklicuje se na ustavno zaščito pred ponovnim kazenskim pregonom za isto dejanje. Pravni strokovnjaki, s katerimi je govoril BBC, ocenjujejo, da ima takšna argumentacija malo možnosti za uspeh. Če je bilo sojenje zakonito končano zaradi nepremostljivega nesoglasja porote, namreč ameriška zakonodaja praviloma dopušča ponovitev postopka.

Tožilstvo vztraja, da je sodnik ravnal pravilno, ko je zaradi nezmožnosti porote, da sprejme odločitev, razglasil konec sojenja brez razsodbe. 

Sodnik Sullivan bi lahko o predlogih obrambe odločil že na ponedeljkovem naroku ali pa odločitev pozneje izdal pisno.

Tožilstvo se mora medtem odločiti, ali bo vztrajalo pri treh obtožbah umora prve stopnje, vložilo milejše obtožbe ali postopek opustilo.

Če bo prišlo do novega sojenja, se to po navedbah Reddingtona zaradi priprav obrambe ne bi moglo začeti pred junijem 2027.

Tik pred ponedeljkovim narokom so v javnost prišle tudi nove podrobnosti o življenju Clancyjeve po tragediji.

Njena odvetnica v civilnem postopku Rosemary Scapicchio je v intervjuju za CBS Mornings, iz katerega so odlomek objavili v nedeljo, povedala, da je Clancyjeva od sprejema v državno bolnišnico v Tewksburyju pod neprekinjenim individualnim nadzorom zaradi nevarnosti samomora.

"Ne smejo je pustiti same, ker jih skrbi, da si bo vzela življenje. Pod stalnim individualnim nadzorom zaradi nevarnosti samomora je že več kot tri leta," je dejala.

Po besedah odvetnice se Clancyjeva vsak dan zaveda, da je poškodovala svoje otroke, in živi s posledicami svojih dejanj. "Če bi imela priložnost, niti najmanj ne dvomim, da bi si vzela življenje," je ocenila Scapicchio.

Sodnik Sullivan je že septembra nakazal, da pričakuje nadaljevanje postopka, in obe strani pozval, naj se pripravita na razpravo o morebitnih datumih novega sojenja.

Odvetnica za kazensko pravo Elyse Hershon je za BBC pojasnila, da bi lahko sodišče termine za novo sojenje rezerviralo že zdaj, tudi če odločitev o njegovi izvedbi še ne bo dokončna.

Takšen postopek bi namreč lahko trajal od štiri do šest tednov, zato ga je treba pravočasno vključiti v sodni koledar.

Za zdaj ostajajo v veljavi vse tri obtožbe umora prve stopnje. Dokler tožilstvo ne sprejme drugačne odločitve oziroma sodišče ne odloči o predlogih obrambe, kazenski postopek proti Lindsay Clancy ostaja odprt.

Primer Lindsay Clancy je že zdavnaj presegel zidove sodne dvorane. Smrt treh majhnih otrok in vprašanje, ali je njihova mati ravnala zavestno ali v stanju hude poporodne psihoze, sta sprožila eno najbolj čustvenih razprav o materinstvu, duševnem zdravju in kazenski odgovornosti v ameriški javnosti.

Na družbenih omrežjih, zlasti TikToku, so se razširili posnetki s sojenja, odzivi na pričanja in razprave o tem, ali si Clancyjeva zasluži kazen ali psihiatrično zdravljenje. Primer je postal tudi povod za širša vprašanja o tem, koliko družba razume duševne motnje po porodu in kako se odziva na ženske, ki se znajdejo v najhujših psihičnih stiskah.

Razprava se je prenesla tudi na vprašanja zaupanja med partnerjema, odgovornosti družinskih članov in prepoznavanja opozorilnih znakov duševnih težav. Na eni strani so tisti, ki poudarjajo, da duševna bolezen ne more samodejno pomeniti oprostitve odgovornosti za smrt otrok. Na drugi strani so zagovorniki stališča, da je treba pri presoji upoštevati možnost hude izgube stika z resničnostjo.

Napetosti so bile vidne tudi pred sodiščem. Več sto žensk je Clancyjevi javno izrazilo podporo, medtem ko so drugi opozarjali, da se v razpravah o duševnem zdravju izgublja pozornost do treh otrok, ki so umrli.

Primer pa je dobil tudi izrazito politično razsežnost in postal povod za spore med partnerji. Ameriška televizija CNN je septembra poročala, da se je razprava o poporodnem duševnem zdravju spremenila v del širšega kulturnega in političnega spopada. 

Razprava je segla celo do vprašanja ženskih pravic. Na družbenih omrežjih so se pojavili pozivi k omejevanju volilne pravice žensk, medtem ko so zagovornice pravic žensk opozarjale, da se posamezen kazenski primer izrablja za posploševanje o ženskah in materinstvu.

Še bolj nenavadne posledice so se pojavile v partnerskih odnosih. Britanski International Business Times je avgusta poročal o objavah moških, ki so zatrjevali, da so zaradi podpore svojih partneric Lindsay Clancy prekinili zveze ali celo odpovedali poroke. Odmevala je objava o moškem, ki naj bi zaroko razdrl le dva tedna pred poroko. 

Na TikToku se je medtem razširila fraza "Same, Lindsay" oziroma "Enako, Lindsay", s katero so nekatere uporabnice izražale stiske, povezane z materinstvom in duševnim zdravjem. Posnetki so sprožili ostre odzive tistih, ki so v njih prepoznali neprimerno poistovetenje z žensko, ki je ubila svoje otroke. 

Sojenje je postalo tudi spletna obsedenost ljubiteljskih preiskovalcev. Po podatkih, ki jih navaja The Wrap, je bilo do 21. avgusta na TikToku pod oznako #Clancy objavljenih več kot 164.000 videov. Uporabniki so analizirali pričanja, zdravstvene podatke in vedenje družinskih članov. Širile so se celo neutemeljene teorije, da naj bi bil za smrt otrok odgovoren njihov oče Patrick Clancy, čeprav ni bil nikoli osumljen, obramba pa med sojenjem ni zanikala, da je otroke ubila Lindsay. Drugačna namigovanja so začeli kot obrambo uporabljati šele po propadlem sojenju. 

Strokovnjaki opozarjajo, da je primer pokazal tudi temnejšo plat spletne kulture spremljanja resničnih zločinov. Posamezni izseki pričanj, ugibanja in nepreverjene teorije se lahko z algoritmi družbenih omrežij razširijo hitreje kot preverjena dejstva. Resnična tragedija se tako spreminja v nekakšno spletno detektivsko igro, v kateri uporabniki iščejo skrite namige in oblikujejo lastne razsodbe, medtem ko sodni postopek še poteka.

V središču vseh teh razprav pa ostaja vprašanje, na katero porota septembra ni znala soglasno odgovoriti: ali je bila Lindsay Clancy v času smrti svojih otrok kazensko odgovorna za svoja dejanja?