Potem ko se je ruski predsednik Vladimir Putin v vojaški uniformi javno zahvalil vojakom za domnevno zavzetje Kostjantinivke, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski te navedbe označil za "še eno rusko laž".
"Če bi bila Kostjantinivka res pod ruskim nadzorom, Putin verjetno ne bi imel težav, da bi se tam srečal z menoj in poiskal diplomatsko pot za končanje vojne. Toda dejstvo je, da ne bo prestopil frontne črte – resničnost je povsem drugačna od njegovih besed," je zapisal na družbenih omrežjih.
Tiskovni predstavnik ukrajinske vojske Andrij Kovaljov je povedal, da ukrajinski vojaki še naprej držijo obrambne položaje. Ob tem je priznal, da so se manjše ruske pehotne skupine uspele prebiti globlje v mesto.
"Zabeležili smo primere, ko so manjše pehotne skupine z enim do tremi vojaki prodrle globoko v obrambne položaje ukrajinskih sil. V mestu potekajo protidiverzantske operacije, okupacijske sile odkrivamo in uničujemo," je dejal.
Po njegovih besedah je Rusija samo v petek izvedla enajst napadov na Kostjantinivko, vendar nobeden ni dosegel cilja.
Mesto, v katerem je pred začetkom ruske invazije živelo približno 78.000 ljudi, ruske sile poskušajo zavzeti že več mesecev. Kostjantinivka velja za eno najpomembnejših ukrajinskih obrambnih točk v Doneški regiji, saj skupaj s Slovjanskom in Kramatorskom tvori zadnjo večjo obrambno linijo na vzhodu države.
Paradoks vojne: uspehi globoko v Rusiji, na fronti pa krvav boj za Kostjantinivko
Boj za mesto bo sicer neusmiljen, menijo analitiki. Gre za nekoč pomembno industrijsko središče, znano po steklarski industriji, ter pomembno cestno in železniško vozlišče. Danes so od njega ostale skoraj le še ruševine. Neprestano ga obstreljujejo topništvo, brezpilotni letalniki in ruske vodene letalske bombe, dejansko je skoraj povsem uničeno.
"Kostjantinivka je trenutno najpomembnejša točka na fronti. Rusija je samo za napad na mesto tja napotila dodatnih 11.000 vojakov. Obupno jo potrebuje," ocenjuje upokojeni ukrajinski polkovnik in vojaški analitik Serhij Hrabski, navaja Radio Free Europe.
Kostjantinivka velja za pomemben del tako imenovanega obrambnega pasu, ki skupaj s Slovjanskom in Kramatorskom predstavlja zadnjo veliko ukrajinsko obrambno linijo v Doneški regiji.
Po ocenah analitikov bi padec mesta Rusiji odprl pot proti Druživki, nato pa še proti Kramatorsku in Slovjansku. Analitska skupina Deep State, povezana z ukrajinsko vojsko, opozarja, da ruske sile pritiskajo na mesto z vseh strani in postopoma prodirajo vse globlje.
Rusija sicer napreduje, vendar izjemno počasi. Po podatkih ameriškega Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) so ruske enote na območju Kostjantinivke v zadnjih mesecih napredovale povprečno le okoli 50 metrov na dan.
Tudi način bojevanja se je spremenil. Namesto velikih oklepnih napadov ruska vojska vse pogosteje uporablja majhne pehotne skupine z enim ali dvema vojakoma. Ti se neopazno prebijejo v mesto, zasedejo porušene stanovanjske bloke ali zapuščene industrijske objekte in čakajo na prihod novih enot.
"Niso več veliki jurišni oddelki. V mesto prihajajo eden po eden, zasedejo delno porušeno stavbo ali staro tovarno in čakajo na okrepitve," opisuje nekdanji ukrajinski obveščevalec Ivan Stupak.
Napredovanje Rusije ostaja izjemno drago. Po ocenah britanske obveščevalne službe je od začetka invazije umrlo skoraj 500.000 ruskih vojakov, še približno milijon pa jih je bilo ranjenih ali pogrešanih.
Tudi Ukrajina je utrpela hude izgube. Ameriški CSIS ocenjuje, da je umrlo do 150.000 ukrajinskih vojakov, do 475.000 pa jih je bilo ranjenih ali pogrešanih.
Bitka za Kostjantinivko razkriva paradoks sedanje faze vojne. Na eni strani Ukrajina z napadi globoko na ruskem ozemlju uspešno spodkopava energetsko infrastrukturo. Brezpilotni letalniki zadenejo rafinerije, izvozne naftne terminale, skladišča goriva in vojaške tovarne tudi več sto kilometrov od meje. Posledice so že vidne. Skoraj vse ruske regije poročajo o omejitvah pri prodaji goriva ali pomanjkanju bencina, težave pa so prizadele tudi zasedeni Krim.
Na drugi strani pa se na fronti razmere ne obračajo v prid Kijevu. Čeprav Ukrajina Rusiji povzroča vse več gospodarske in logistične škode, mora njena vojska na vzhodu države še naprej zadrževati številčnejšega nasprotnika, ki je pripravljen plačevati ogromne izgube za počasno napredovanje.
Zato številni analitiki opozarjajo, da bo morebitni padec Kostjantinivke predvsem taktična zmaga Rusije, ne pa nujno tudi strateški preobrat vojne. Hrabski ocenjuje, da bodo ukrajinske sile skušale mesto braniti čim dlje in ruskim enotam povzročiti čim več izgub. "To bo zelo dolgo ostalo sivo območje," napoveduje.
Študente vabijo v "elitne enote za uprabljanje dronov", v resnici mnogi končajo v prvih bojnih vrstah
Rusija zaradi vse večjih izgub na bojišču vse intenzivneje išče nove vojake. Eden najnovejših načinov novačenja so univerze, višje strokovne šole in poklicni izobraževalni centri, kjer študentom ponujajo enoletne pogodbe za služenje v enotah brezpilotnih letalnikov, poroča BBC. Obljubljajo jim dobro plačilo, dragocena tehnična znanja in razmeroma varno služenje daleč od prvih bojnih vrst. Toda številne zgodbe kažejo povsem drugačno sliko.
Med prvimi znanimi žrtvami takšne kampanje je 23-letni Valerij Averin. Študent zaključnega letnika gradbene tehniške šole v Burjatiji se je letos pridružil enotam brezpilotnih letalnikov, ne da bi o tem povedal rejniški materi. Dejal ji je, da odhaja za nekaj časa delat, pozneje pa se je izkazalo, da je podpisal vojaško pogodbo in opravil usposabljanje za upravljalca dronov.
"Tri mesece se je učil upravljati drone, potem pa so ga poslali v čelni napad, naravnost v mesoreznico," je za BBC povedala njegova rejniška mati Oksana Afanasjeva.
Le teden dni po zadnjem telefonskem pogovoru je bil Averin ubit v minometnem napadu na območju okupirane Luganske regije.
Podobna je zgodba 18-letnega Rahima Abdullina. Učil se je za varilca, nato pa kmalu po polnoletnosti podpisal pogodbo, ker je verjel, da bo kot upravljalec dronov na varnejšem položaju.
"Izkazalo se je, da ni bilo prav nič varneje. Tudi operaterji dronov so na prvi črti," je dejala njegova mati Elena. Abdullin je bil ubit manj kot dva meseca pozneje.
Rusko obrambno ministrstvo je kampanjo začelo letos. Namenjena je predvsem študentom univerz, tehniških in poklicnih šol, še posebej tistim, ki imajo težave pri študiju ali razmišljajo o prekinitvi izobraževanja.
Po podatkih BBC Russian so do konca februarja aktivnosti za novačenje zaznali na najmanj 95 visokošolskih ustanovah, aprila pa je študentski medij Groza poročal že o skoraj 270 univerzah in šolah, kjer so promovirali podpis vojaških pogodb.
Študentom obljubljajo enoletno služenje v elitnih enotah brezpilotnih sistemov, visoke denarne nagrade, tehnično usposabljanje in možnost vrnitve na študij po koncu služenja. V Moskvi so na letakih navajali, da lahko prostovoljci v prvem letu zaslužijo najmanj pet milijonov rubljev.
Pravniki in aktivisti opozarjajo, da številne obljube niso pravno zavezujoče. Od delne mobilizacije leta 2022 se vojaške pogodbe v praksi podaljšujejo do konca mobilizacije, zato številni vojaki po enem letu služenja ne morejo zapustiti vojske.
Poleg tega ni nobenega zagotovila, da bo rekrut dejansko razporejen med operaterje dronov. O tem odloča obrambno ministrstvo. Če kandidat ni ocenjen kot primeren, ga lahko premestijo v katerokoli drugo enoto, tudi v pehoto na prvi bojni črti.
Pojavljajo pa se tudi navedbe, da naj bi nekatere izobraževalne ustanove prejele neuradne kvote, koliko študentov morajo pridobiti za vojsko. Ena od ruskih univerz je to zanikala in sporočila, da podpira zgolj študente, ki se za podpis pogodbe odločijo prostovoljno.
