Trump Afganistanu zagrozil zaradi vojaškega oporišča, Talibani: Vrnili ga ne bomo

Že po četrtkovem srečanju z britanskim premierjem Keirom Starmerjem je ameriški predsednika Donald Trump na novinarski konferenci dejal, da si ZDA prizadevajo ponovno prevzeti nadzor nad bazo, ki so jo ameriške sile uporabljale po napadih 11. septembra 2001. "Eden od razlogov, zakaj si želimo to bazo, je, kot veste, ta, da je eno uro oddaljena od mesta, kjer Kitajska proizvaja svoje jedrsko orožje," je dejal ameriški predsednik.

V soboto je Trump novinarjem v Beli hiši dejal, da se o Bagramu pogovarja z Afganistanom. "Trenutno se pogovarjamo z Afganistanom, to bazo želimo dobiti nazaj in jo želimo dobiti hitro, takoj. In če je ne bodo vrnili, boste izvedeli, kaj nameravam storiti," je dejal.

Nato pa je sedila objava ameriškega predsednika na njegovem omrežju: "Če Afganistan ne vrne letalske baze Bagram tistim, ki so jo zgradili, Združenim državam Amerike, se bodo zgodile slabe stvari."

Trump je sicer doslej večkrat izrazil obžalovanje zaradi izgube dostopa ZDA do oporišča in opozoril na njegovo bližino Kitajski, a je bilo v četrtek prvič, da je javno povedal, da dela na tem.

Talibanske oblasti v Afganistanu so po njegovih izjavah možnost kakršnega koli dogovora o vrnitvi nekdanje ameriške baze v Bagramu zavrnile. Kot je dejal vodja kabineta ministrstva za obrambo Fasihudin Fitrat, "dogovor o celo enem kvadratnem centimetru afganistanske zemlje ni mogoč".

Ne da bi omenil ZDA, je dejal, da "nekateri ljudje" želijo ponovno pridobiti bazo s političnim sporazumom. "Ne potrebujemo ga," je zatrdil.

Bagram, največja letalska baza v Afganistanu, ki se nahaja približno 50 kilometrov od Kabula, je dve desetletji ZDA služila za operacije proti talibanom, potem ko je Washington po napadih na ZDA 11. septembra 2001 strmoglavil talibansko vlado.

Julija 2021 so se nato sile ZDA in zveze Nato kaotično umaknile iz Bagrama. Po umiku so talibani prevzeli oblast v državi, strmoglavili vlado, ki so jo podpirale ZDA, in zavzeli bazo. Za umik ameriških sil iz Afganistana do maja 2021 se je sicer februarja leta 2020 s talibani dogovorila prav prva Trumpova administracija, vlada njegovega naslednika, nekdanjega predsednika Joeja Bidna pa je nato umik izpeljala avgusta istega leta.

Amnesty International, Human Rights Watch in druge mednarodne nevladne organizacije so večkrat izpostavile obtožbe o sistematičnih kršitvah človekovih pravic s strani ameriških sil v Bagramu, zlasti v zvezi s pridržanimi v ameriški vojni proti terorizmu.